Afera desetletja: Italijanski obveščevalci zbirali podatke za zasebne naročnike

V osrednjem dnevniku nacionalne televizije so sinoči poročali o novi fazi obveščevalnega škandala, ki pretresa Italijo in so jo na RAI sinoči v osrednjem dnevniku označili za najresnejši udarec notranji varnostni strukturi v zadnjem desetletju.

Preiskava, ki se je začela kot pregled finančnih nepravilnosti v AISI, italijanski agenciji za notranjo varnost, je zdaj dobila ime, obraz in jasne obrise: v središču je Giuseppe Del Deo, nekdanji visoki funkcionar AISI in pozneje namestnik direktorja krovne obveščevalne službe DIS.

Prvotni del preiskave je razkril nepravilnosti v višini 3 do 5 milijonov evrov, ki naj bi izginili med letoma 2020 in 2022. Denar naj bi bil preusmerjen prek navideznih svetovalnih pogodb, neposrednih naročil in podjetij ter različnih povezanih oseb. 

RAI je sinoči razkril, da naj bi bil eden ključnih kanalov za ta sredstva podjetje SIND, ki ga je vodil poslovnež Enrico Fincati.

Najnovejši element, ki ga RAI izpostavlja kot prelomnega, je sum, da je Del Deo nezakonito dostopal do obveščevalnih in policijskih baz podatkov, da bi pridobil informacije za zasebne interese ali za tretje osebe. To predstavlja bistveno težjo kršitev kot finančne nepravilnosti, saj posega v samo jedro državne varnosti.

Preiskovalci preverjajo, ali je Del Deo pridobival podatke o posameznikih za zasebne naročnike, posredoval informacije podjetjem, ki so nato ponujala »preventivne varnostne storitve«, sodeloval v neformalni skupini nekdanjih agentov, znani kot »Squadra Fiore«, ki naj bi izvajala nezakonito zbiranje podatkov.

Pred tem se je v Rimu začela tudi obsežna preiskava, ki razkriva mrežo domnevnih finančnih nepravilnosti, trgovanja z vplivom in netransparentnih javnih naročil, povezanih s skupino, ki so jo tožilci poimenovali »cricca dei neri« – »črna klika«.

Čeprav izraz spominja na mafijo, ne gre za mafijsko združbo, temveč za povezano skupino podjetnikov, nekdanjih uradnikov in posrednikov, ki naj bi izkoriščali povezave znotraj italijanske obveščevalno‑varnostne strukture za zasebne koristi.

Jedro preiskave so nepravilnosti v notranji obveščevalni agenciji AISI, kjer naj bi izginili ali bili napačno porabljeni milijoni evrov javnega denarja. Preiskovalci trdijo, da so posamezniki znotraj agencije usmerjali pogodbe k »prijateljskim« podjetjem, mimo razpisnih pravil, ter v zameno za denar ali usluge razkrivali občutljive informacije.

Preiskava se je začela konec leta 2022, ko so notranje revizije AISI odkrile večmilijonska odstopanja v finančnih evidencah. Plačila zunanjim izvajalcem so bila izvedena brez dokumentacije ali razpisov. Nekateri računi so bili za storitve, ki nikoli niso bile opravljene.

Poleg finančnih nepravilnosti so se tožilci lotili tudi preiskave domnevnega nedovoljenjega posredovanja zaupnih informacij. Prek prestreženih komunikacij naj bi člani mreže posredovali podatke o operacijah, varnostnih ocenah in premikih osebja zasebnim podjetjem, ki so to izkoriščala za pridobivanje poslov.

Tretji steber preiskave so sporna javna naročila. AISI naj bi v več primerih neupravičeno uporabila izredne postopke ali drobila pogodbe, da bi se izognila razpisnim obveznostim. Eden od primerov je pogodba v vrednosti 1,2 milijona evrov za IT‑vzdrževanje, dodeljena podjetju brez izkušenj z obveščevalnimi službami, ki je bilo povezano z znancem enega od osumljencev.