Zakaj v Sartorius BIA Separations raje plačujejo globe za prekrške, kot da bi zunanji revizor izvedel revizijo njihovega poslovanja? To namreč za gospodarske družbe veleva zakon. Foto: Tomo Strle, Domovina, Citrus
Ajdovska družba Sartorius Bia Separations se brani revizije svojega poslovanja
Po tem, ko je nemški biotehnološki koncern Sartorius leta 2020 za 320 milijonov evrov kupil uspešno podjetje BIA Separations iz Ajdovščine, se je poslovanje te družbe drastično poslabšalo. Je namen nemškega lastnika res nadaljnji razvoj slovenske družbe ali pa jo s strani ostalih podjetij v skupini Sartorius dejansko zgolj izčrpava.
Slovenski znanstveniki so v BIA Separations razvili tehnologijo za učinkovito čiščenje in ločevanje velikih bioloških molekul, kar je potrebno za proizvodnjo bioloških zdravil. Leta 2020 je ajdovsko družbo (zdaj se imenuje Sartorius BIA Separations) kupila multinacionalka Sartorius Stedim Biotech in jo vključila v svojo skupino.
Sartorius brez komentarja
Nekoč uspešno ajdovsko podjetje pa se po šestih letih ne more pohvaliti z dobrimi rezultati, pravzaprav podjetje tone v izgubi.
V oči zbode tudi dejstvo, da Sartorius BIA Separations že dve leti krši zakon o gospodarskih družbah, ki podjetjem nalaga, da morajo v osmih mesecih po koncu poslovnega leta Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti revidirano letno poročilo.
Firma, ki jo vodita direktorja Dimos Dimitrios (iz Nemčije) in Jana Krapež Trošt ne za poslovno leto 2024 ne za lansko leto teh revidiranih poročil ni predložila in tako javne objave na strani Ajpes ni.
Tako na sedež podjetje v Ajdovščino, kot v centralo Sartoriusa v Nemčijo smo vprašali, zakaj revidiranih poročil ni. Prejeli smo zgolj naslednji odziv iz Nemčije:
»Zadev, ki ste jih izpostavili, ne moremo komentirati.«
Ta odziv velja tudi za vsa naša druga vprašanja glede zadev, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju članka.
Odločba o prekršku, drugi postopek v teku
A izogibanje predložitvi revidiranih poročil na Ajpes ima posledice. Po zakonu o gospodarskih družbah gre za prekršek oziroma v tem primeru za dva prekrška (za vsako leto). Pri Ajpes smo poizvedeli, ali so podjetju odredili globo in koliko.
»Za leto 2024 smo v skladu z zakonom o prekrških zoper kršitelje (pravno osebo in odgovorni osebi pravne osebe) vodili prekrškovni postopek in ga zaključili z izdajo odločbe v skladu s 686.a členom ZGD-1.«
Za lansko leto pa so začeli voditi prekrškovni postopek, ki je še v teku, pravijo. Po zakonu o gospodarskih družbah je po 686.a členu predvidena globa od 2 tisoč do 10 tisoč evrov za podjetje, za odgovorne osebe v podjetju pa globa od 300 do 4 tisoč evrov. Natančnih zneskov glob nam z Ajpes (še) niso sporočili.
Rast finančnih obveznosti, visoka izguba
Marsikaj nenavadnega o poslovanju podjetja znotraj skupine izhaja iz izkazov rasti finančnih obveznosti do družb v skupini Sartorius: od 0,09 milijona evrov ob koncu leta 2021 na skoraj 49 milijonov evrov ob koncu leta 2025.
Leta 2025 so finančni odhodki za obresti iz naslova posojil, prejetih od družb v skupini, znašali že 1,78 mio evrov. Pri Sartoriusu nam niso pojasnili, zakaj so se te obveznosti enormno povečale, zakaj je tako velik obseg izkazan med kratkoročnimi obveznostmi, niti, ali je predvidena konverzija v dolgoročno financiranje oziroma kapital.
Prihodki od prodaje so leta 2021 znašali 57,8 mio evrov, leta 2022 so se znižali na več kot pol, na 21,9 mio evrov, v letih 2024 in 2025 pa so ostali na ravni 22 do 23 milijonov evrov.
Neodgovorjeno je ostalo tudi naše vprašanje, zakaj tolikšna izguba (lani 12,3-milijonska izguba) ob stabilizaciji prihodkov.
Kakšna je sploh vloga ajdovske družbe v skupini?
Obrvi pa dviga tudi rast vrednosti zalog. Ta je bila ob koncu leta 2021 skupaj 2,49 milijona evrov, konec lanskega leta pa že 27,6 milijona evrov, s čimer je presegla letne prihodke od prodaje.
Kaj je razlog za to ekstremno rast, kakšna je struktura in starost zalog ter ali so oblikovane oslabitve, so vprašanja, ki so ostala neodgovorjena.
Kaj to pomeni glede vloge ajdovske družbe v skupini Sartorius?
Zaradi slabih rezultatov nekoč uspešne družbe smo nemške lastnike vprašali tudi, ali so se po vključitvi v skupino spremenili prodajni tokovi, transferne cene, razporejanje marž, funkcije družbe, lastništvo oziroma način uporabe njene intelektualne lastnine? Ali družba iz Ajdovščine še v enakem obsegu ustvarja in zadržuje maržo od izdelkov in tehnologije, ki jih razvija in proizvaja?
Kako zagotavljajo, da so pogoji poslovanja s povezanimi družbami skladni s tržnim načelom, in kakšna je funkcija slovenske družbe v skupini Sartorius? Vsa navedena vprašanja so ostala brez odgovora.
