NIJZ v rdečih številkah, število zaposlenih in visoki stroški najemnin, pa v nebo

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer sta pred nedavnim zaposlitev dobila tudi nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder in mož nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Vesne Marinko (skupaj pa je tam okoli 600 zaposlenih) deluje na devetih lokacijah, kjer ima prostore v lasti država, poleg tega pa najemajo prostore še na devetih drugih lokacijah. 

Za najemnino mesečno odštejejo skoraj 64 tisoč evrov (63.812,27 evra) oziroma 765.747,24 evra letno. 

Kdo vse oddaja nepremičnine NIJZ, si oglejte v tabeli spodaj: 

*CDZ: center za duševno zdravje, CIZ: center za informatiko v zdravstvu, CZOR: center za zgodnje odkrivanje raka, CUPPKZ: Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja

Vse več zaposlenih, vse višji stroški najemnin

O velikem številu najetih nepremičnin na Inštitutu pojasnjujejo, da ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi prostorskimi kapacitetami, ki bi lahko zadostile vsem potrebam delovnega procesa.

»Potrebe po dodatnih prostorih so naraščale skladno z novimi nalogami, ki jih je NIJZ prejemal, in z naraščajočim številom zaposlenih.«

Odkar je vajeti NIJZ 30. junija 2022 prevzel Branko Gabrovec, se je število zaposlenih začelo zviševati, za najem poslovnih prostorov pa so bile v njegovem času sklenjene 4 nove pogodbe.

Od leta 2022 se je povprečno število zaposlenih na NIJZ povečalo za 72 oseb na 603 zaposlene.

Na Inštitutu odgovarjajo, da je dvig števila zaposlenih sledil izključno dodatnim projektom in nalogam, ki so bile v tem obdobju dodeljene NIJZ: CPACS (centralni strežnik radiološkega gradiva), eKarton, NMP: Informacijski sistem za nujno medicinsko pomoč, DigiZDok: Brezpapirni zdravstveni podatki, nadgradnja eNaročanja: Enotni centralni urnik - nadgradnja eNaročanja, elektronski delovni nalog za nego (patronažo) za potrebe eKartona. projekt Zdravje na daljavo - zVEM kot enotno komunikacijsko vozlišče za paciente in zdravstvene delavce, selitev podatkovnih centrov in nabava ustrezne strojne opreme za vse rešitve NOO, projekt Obvladovanje krhkosti, Projekt JA PreventNCD, Integracija geriatrične oskrbe, Eurohelican, Kronična bolečina – MiSk Bol, Si Sud, EUnetCCC JA; Heroes, PARC.

Izpostavili pa so še akutno pomanjkanje zaposlenih IT strokovnjakov na področju rešitev eZdravja in IT informacijske varnosti.

Za primerjavo dodajmo, da ima nemški inštitut za javno zdravje in preprečevanje bolezni okoli 1500 zaposlenih, primerljiv hrvaški zavod za javno zdravstvo 600 zaposlenih, avstrijski nacionalni inštitut za javno zdravje pa približno 300 ljudi. 

Glede prostorov, ki so jih najeli z načinom javne objave, so pojasnili, da so ustanovitelja večkrat pozivali k zagotovitvi enotne lokacije za celotno dejavnost, ki se izvaja v Ljubljani: »Le to bi bilo smotrnejše, tako iz vidika stroškov, kot tudi vodenja zaposlenih in preglednosti dela.« 

Rdeče številke: ob polletju skoraj 800.000 evrov minusa

Visoki stroški najemnin in porast zaposlitev sta dejavnika, ki poleg drugih vplivata tudi na finančni rezultat.

Na NIJZ, kjer so leto 2025 zaključili s primanjkljajem v višini 1,2 milijona evrov, so povedali, da niso prejeli potrebnih sredstev za poslovanje (2 milijona evrov):

»Pomanjkljivo ovrednoteni programi (Svit, duševno zdravje, projektne aktivnosti …), prispevajo k negativnemu poslovanju tudi v letu 2026. Ob polletju je izkaz odhodkov nad prihodki znašal 768.471 evrov. NIJZ je s sanacijskimi in varčevalnimi ukrepi začel že ob koncu leta 2025.«