Na Bledu jih moti, da obiskovalci uničujejo travo ob jezeru. Zato so v določenem delu posedanje, ležanje ali kopanje ob jezeru prepovedali.
Foto:Borut Živulović/F.a.Bobo
Blejski odlok o prepovedi zadrževanja ob jezeru lahko razveljavi le ustavno sodišče
Po razburjenju javnosti glede omejevanja zadrževanja in kopanja na določenih površinah ob Blejskem jezeru, smo skušali preveriti, ali je odlok sploh zakonit.
Ne na pristojnem okoljskem ministrstvu in ne na inšpektoratu nam niso odgovorili, ali je omejevanje gibanja ob Blejskem jezeru, kot ga določa občinski odlok, zakonit. Zakon o vodah sicer določa, da je obala morja, jezer in rek javno dobro, a po besedah okoljskega ministrstva blejski odlok lahko presoja le ustavno sodišče. Tam pa odgovarjajo, da pobude v zvezi s tem niso prejeli.
Na Bledu razburjajo občinski redarji, ki grozijo z globami za 200 evrov, hrvaško javnost pa te dni razburja oviranje dostopa do morja. Luksuzni hotel Hilton Costabella Beach Resort & Spa, postavljen med Reko in Opatijo, je namreč ob vhodu na plažo postavil ograje, verige in ključavnice, s čimer je omejil prost dostop do morja. Na plaži se tisti, ki niso gostje hotela, lahko kopajo, če odštejejo 130 evrov za ležalnik in senčnik.
Hrvaški poslanec Marin Miletić (Most) je večkrat fizično odstranil zapore, ker trdi, da hotel nezakonito omejuje dostop do pomorskega dobra, ki mora biti javno. Hotel in koncesionar JTH Costabella pa odgovarjata, da je ograjevanje dovoljeno po koncesijski pogodbi iz leta 2015, ki velja do leta 2045. Dejstvo pa je, da novi zakon iz leta 2023 ograjevanje plaž na Hrvaškem prepoveduje.
Poslanec je verigo večkrat prežagal osebno.
Vrstijo pa se tudi druge objave, v katerih protestirajo zaradi hotelskega omejevanja dostopa do morja.
In kako je v Sloveniji?
Po zakonu o vodah je tudi v Sloveniji obala javno dobro. Zakonodaja namreč določa, da so voda, vodno zemljišče in priobalno zemljišče naravno javno dobro. To velja za vse površinske vode, ne samo za reke in morje, temveč tudi za jezera.
Na Obali so tako pred več kot desetletjem hoteli po inšpekcijskih postopkih na koncu morali omogočiti prosti prehod in dostop do morja na plažah, ki so jih uredili za svoje hotelske goste. Tudi ograja na portoroški plaži je bila odstranjena in dostop do morja je prost, kopanje pa ni omejeno.
Ministrstvo in inšpektorat nista pristojna
Vodno zemljišče jezera (struga, brežina, obala) je javno dobro v upravljanju države. Priobalni pas ob jezeru je praviloma pet metrov od meje vodnega zemljišča (lahko več, če je tako določeno zaradi poplavne varnosti ali naravovarstva). Lastniki zemljišč ob jezeru ne smejo ovirati dostopa do vode, če je ta del javnega dobra. Gradnja v priobalnem pasu je strogo omejena in dovoljena le v izjemnih primerih, ki jih določa zakon.
Na Bledu pa občinski redarji - skladno z veljavnim lokalnim odlokom - kaznujejo tiste, ki bi se kopali ali sedeli/ležali na travi ob jezeru, kjer odlok to prepoveduje. Globa znaša 200 evrov.
Glede na velik odmev objave blejskih redarjev, smo na ustavno sodišče vprašali, ali se je kdo zdaj ali v preteklosti odločil zahtevati presojo občinskega odloka in njegovih prepovedi glede priobalnega pasu.
»Ustavno sodišče je že presojalo nekatere akte občine Bled, glede odloka o javnem redu in miru občine Bled, na katerega se, predvidevamo, nanaša vaše vprašanje, pa vlog do sedaj nismo prejeli,« so zapisali v odgovoru.
Tudi inšpektorat za okolje in prostor pravi, da nobene prijave glede blejskega odloka, ki omejuje gibanje v delu obale jezera, niso prejeli, sicer pa da za njegovo presojo niso pristojni. Enako pravijo tudi na okoljskem ministrstvu.
»Na podlagi zakona o lokalni samoupravi občina ureja lokalne zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Občina je pooblaščena, da v okviru svojih izvirnih pristojnosti z občinskimi odloki ureja uporabo javnih površin in druge zadeve lokalnega pomena. Odlok o javnem redu in miru je bil sprejet na podlagi veljavnih zakonskih pooblastil in v okviru pristojnosti, ki jih imajo občine za urejanje uporabe javnih površin ter varstvo javnega reda in javnega dobra. Presoja skladnosti občinskih predpisov z ustavo in zakoni pa je v pristojnosti ustavnega sodišča. Dokler pristojno sodišče ne odloči drugače, odlok velja in se uporablja,« so nam sporočili.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za vode, pa ne vodi postopka glede odloka občine.
