Država se je v primeru vdove odpovedala pravici do omejitve dedovanja

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je s svojim posredovanjem dosegla spremembo odločitve ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v primeru vdove, ki prejema nadomestilo za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Zaradi te spremembe odločitve se je Republika Slovenija odpovedala pravici do omejitve dedovanja, pobudnici pa ni bilo treba vračati socialnih prejemkov, ki jih je prejemal njen pokojni mož.

Pobudnica se je na varuhinjo obrnila po tem, ko je Republika Slovenija kot udeleženka v zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti prijavila terjatev iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter predlagala omejitev dedovanja.

Čeprav je pobudnica že od leta 1985 prejemnica nadomestila za invalidnost, ki predstavlja njen edini vir preživljanja, je bilo njeno zaprosilo za odpoved pravici do omejitve dedovanja sprva zavrnjeno z obrazložitvijo, da ne prejema socialnovarstvenih transferjev, ki bi izkazovali potrebo po pomoči države.

Varuhinja je opozorila, da je takšno stališče v nasprotju z namenom zakona in ustaljeno sodno prakso. Nadomestilo za invalidnost je socialni transfer, namenjen zagotavljanju minimalne socialne varnosti oseb, ki zaradi invalidnosti niso zmožne same zagotavljati sredstev za preživljanje. Zato ga je treba pri odločanju o odpovedi pravici do omejitve dedovanja obravnavati enako kot druge socialne prejemke, ki izkazujejo socialno ogroženost.

Po posredovanju varuhinje je ministrstvo primer ponovno proučilo in spremenilo svoje stališče. Ugotovilo je, da nadomestilo za invalidnost pomeni socialni transfer, ki dokazuje potrebo po pomoči države, zato se je Republika Slovenija v konkretnem primeru odpovedala pravici do omejitve dedovanja.

Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno. Opozoril je, da bi lahko prenagljena ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba materialnega prava vodili v poseg v več ustavno in mednarodnopravno varovanih človekovih pravic. Med njimi so pravica do enakega varstva pravic, pravica do socialne varnosti, pravica do posebnega varstva invalidov, pravica do zasebne lastnine in dedovanja, prepoved diskriminacije ter pravici do neodvisnega življenja, socialne zaščite in ustreznega življenjskega standarda, kot ju zagotavlja Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov.

S pravočasno spremembo odločitve za pobudnico niso nastale škodljive posledice. Še pomembneje pa je, da ima primer širši pomen.

Varuhinja pričakuje, da bo nova razlaga prispevala k enotni in zakoniti praksi tudi v drugih postopkih, v katerih se odloča o odpovedi pravici do omejitve dedovanja.

To bo okrepilo pravno varnost in zagotovilo enakopravnejšo obravnavo oseb z oviranostmi, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost kot obliko socialne varnosti. Varuh ob tem poudarja, da morajo državni organi pri odločanju dosledno upoštevati namen socialnih pravic in sodno prakso ter posebno varstvo, ki ga ustava in mednarodne konvencije zagotavljajo osebam z oviranostmi.