Rast javne porabe po njihovih ocenah presega dovoljene okvire, kar povečuje tveganje neskladnosti z domačimi in evropskimi fiskalnimi pravili. Foto: Unsplash
Fiskalni svet: Javne finance brez ukrepov niso vzdržne
Letno poročilo o napredku za leto 2026, ki ga je pripravil Fiskalni svet, prinaša zaskrbljujočo sliko stanja javnih financ v Sloveniji. V zadnjem obdobju se kažejo znaki postopnega poslabševanja, predvsem zaradi hitrejše rasti javne porabe v primerjavi s prihodki.
»Manevrski prostor je izčrpan. Dodatni ukrepi z negativnim vplivom bi brez kompenzacijskih ukrepov še povečali tveganja za vzdržnost javnih financ,« so zapisali.
Primanjkljaj države se je v letu 2025 povečal, kar je predvsem posledica hitrejše rasti javne porabe od prihodkov. Med glavnimi dejavniki rasti izdatkov Fiskalni svet izpostavlja spremembe plač v javnem sektorju, višje socialne transferje ter povečane investicije, vključno z izdatki za obrambo. Po njihovih ocenah gre v veliki meri za trajne izdatke, ki bodo obremenjevali javne finance tudi v prihodnje. »Rast izdatkov se je podvojila. Fiskalna politika je bila preveč spodbujevalna in premalo učinkovita.«
Manevrski prostor iz 2024 je bil lani porabljen. Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno.
Na prihodkovni strani se rast medtem umirja. To je povezano z ohlajanjem gospodarske aktivnosti in slabšimi poslovnimi rezultati podjetij, kar dodatno omejuje fiskalni prostor države.
Fiskalni svet opozarja tudi na odstopanje od srednjeročnih fiskalnih načrtov. Rast javne porabe po njihovih ocenah presega dovoljene okvire, kar povečuje tveganje neskladnosti z domačimi in evropskimi fiskalnimi pravili.
Javni dolg sicer ostaja na obvladljivi ravni, vendar naj bi se njegovo zniževanje v prihodnje upočasnilo. Ob tem Fiskalni svet izpostavlja tudi dolgoročne izzive, med katerimi so demografski pritiski na pokojninski in zdravstveni sistem ter trajno višji izdatki države.
Kot poudarjajo, bodo za zagotovitev vzdržnosti javnih financ potrebni pravočasni in ciljno usmerjeni ukrepi. Izpostavljajo tveganje, da bi se lahko do leta 2028 preseganje lahko podvojilo. Realizacija geopolitičnih napetosti bi primanjkljaj leta 2028 povečala na -5 % BDP.
Priporočajo gradnja fiskalnega manevrskega prostora in dodajajo, da je v stabilnih časih treba oblikovati rezerve, saj so šoki vedno pogostejši in intenzivnejši.
