Pri gradnji bazena Ilirija je bilo sklenjenih 18 aneksov, ki so podražili investicijo. Na fotografiji otvoritev bazena v Vevčah, ko je z Jankovićem zaplaval tudi Robert Golob.
Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Janković nas je zadolžil do vratu in še čez
Na kaj velja še spomniti pred nedeljskim referendumom o parkirnem odloku, ki je dejansko referendum proti Zoranu Jankoviću?
Pred nedeljskim referendumom o parkirnem odloku, ki je nekakšna uvertura pred jesenskimi lokalnimi volitvami in tudi preizkus mobilizacijske sposobnosti civilne družbe, velja spomniti na to, kam je župan Zoran Janković pripeljal mestne finance.
Ljubljana je na tretjem mestu seznama največjega skupnega dolga na prebivalca (1.298 evrov), so zapisali v Financah.
Na prvih dveh mestih sta dve majhni občini, Gornji Petrovci z 2.897 evrov skupnega dolga na prebivalca (teh ni bilo niti dva tisoč) in občina Solčava s 1.402 evroma na prebivalca (teh je bilo 521).
Po zadolženosti občinskih podjetij na prebivalca se Ljubljana znajde na prvem mestu z 853 evri dolga na prebivalca.
Po podatkih, ki izhajajo iz proračuna Ljubljane za leto 2026, je imela mestna občina sredi minulega leta za 112 milijonov evrov posojil. To je zgolj dolg mestne občine. Dolg Javnega holdinga Ljubljana je sredi leta 2025 znašal 104 milijone evrov, v primerjavi z 2021, ko je znašal 57 milijonov evrov, se je skoraj podvojil. Leta 2006 ga je bilo 12 milijonov evrov.
Skupni dolg Ljubljane je v letu 2024 znašal 350,9 milijona evrov, od tega dolg mestne občine dobrih 120 milijonov evrov in dolg pravnih oseb 230,8 milijona evrov. Podatek o skupnem dolgu na prebivalca Ljubljane pokaže, da se je ta od leta 2006, ko je Janković prvič postal župan, krepko povečal. Medtem ko je bil konec leta 2006 nekaj čez 200 evrov, je konec 2024 znašal tisoč evrov več.
Po podatkih iz poročila o zadolženosti občin, ki ga letno pripravi finančno ministrstvo, zadnje so pripravili oktobra lani za leto 2024, skupni dolg le še narašča. Konec leta 2024 je dosegel 350 milijonov evrov.
Zoran Janković je na čelu Ljubljane dve desetletji. Čeprav Jankovića volijo levičarji, nikoli ni zagovarjal omejevanja lastnega premoženja niti poti, kako priti do tega.
»Slovenska levica – ki podpira Jankovića in Janković šteje med leve – pridiga enakost, višje davke, prerazdeljevanje bogastva, socialnost, družbeno odgovornost,« pa pišejo danes Finance v komentarju Simone Toplak o ljubljanskem šerifu.
»Voditelji levice pogosto ne živijo po teh standardih. Leve vrednote so namenjene javnim govorom. Osebni življenjski slog pa je izrazito meščanski, premožen in bonvivanski. Živijo po neoliberalnem kapitalizmu, ki ga z gnusom zaničujejo.«
Hkrati so našteli nekaj Jankovićevih afer, ki so mu jih volivci doslej spregledali: donacije, sponzorske pogodbe, sporni upravni postopki pri nepremičninskih poslih v Ljubljani, kanal CO, Gratel, farmacevtka. RTV Slovenija večkrat obnavlja zgodbo o očitkih pri gradnji hotela Intercontinental, očitki letijo tudi na ravnanja pri projektu Bellevue Living. Hkrati še spomnijo, da Janković ne daje denarja za socialne projekte ali da takih projektov v Ljubljani sploh ni. V ospredju ljubljanske politike je investitor in ne »človek« po levo.
