Janša ni prvi premier, ki je ocenil, da je javni sektor prevelik

Slovenija je v manjšini držav članic EU brez jasno postavljenega načrta racionalizacije javnega sektorja. Pod vlado Roberta Goloba je sicer Slovenija sprejela strategijo ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030, ki je z lani sprejetim zakonom o javnih uslužbencih usmerjena v učinkovitejše kadrovsko upravljanje in centralni kadrovski center. Poleg tega spremembe zakona o upravnem postopku uvajajo avtomatizacijo in poenostavitev postopkov. Vendar ti ukrepi nimajo jasno postavljenih ne kadrovskih ne fiskalnih ciljev, piše Delo.

Premier Janez Janša je razburil z napovedjo zmanjšanja javnega sektorja. Ni prvi, ki je napovedal racionalizacijo. Že leta 2009 je takratni premier Borut Pahor razburil z izjavo o preobsežni državni upravi. Njegova težava je bila, da je bila izjava podana v času gospodarske krize in hitrega naraščanja brezposelnosti, poleg tega je vlada s sindikati malo pred tem podpisala sporazum, da dve leti ne bo odpuščanj v javnem sektorju.

Javni sektor se je od leta 1991 do lani povečal za 56 odstotkov, zgolj v zadnjih desetih letih pa za 17 odstotkov.

Janša je poudaril, da je bila rast zaposlenosti na nekaterih področjih upravičena, vendar je del delovne sile razporejen neracionalno. Del presežnih kadrov bi bilo mogoče razporediti na področja, na katerih primanjkuje delovne sile. Racionalizacija državne uprave naj bi potekala vzporedno z debirokratizacijo in pripravo »bolj življenjske« zakonodaje. 

Napovedana racionalizacija državne uprave ali javnega sektorja ne bo izjema v evropskem prostoru. Deset članic EU že ima sprejet načrt optimizacije. OECD je v raziskavi za leti 2025–2026 ugotovil, da je 77 odstotkov držav OECD poročalo o ukrepih za večjo učinkovitost delovanja države, približno 40 odstotkov pa o združevanju ali ukinjanju ministrstev, agencij oziroma oddelkov.

V EU državni aparat racionalizirajo Danska, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Francija, Portugalska, Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Češka, Romunija, Bolgarija in Avstrija. Večina vlad ne krči celotnega javnega sektorja, temveč predvsem centralno državno upravo, administracijo, podporne službe in mrežo agencij, zdravstvo, šolstvo, policija in obramba so pogosto ­izvzeti.

Kaj konkretno načrtujejo po Evropi

Enega od najbolj jasno zastavljenih načrtov ima Danska. Njen večletni program za državno upravo, ki do leta 2030 predvideva najmanj 736 milijonov evrov administrativnih prihrankov. Nemčija namerava število zaposlenih v zvezni upravi zmanjšati za osem odstotkov do leta 2029, kar bi stroške državne uprave zmanjšalo za desetino. Nizozemska je zastavila kar 22-odstotno proračunsko zmanjšanje državnega aparata. Ta načrt ne pomeni nujno zmanjšanja števila zaposlenih, ampak vlada zmanjšuje tudi zunanje svetovalce, administracijo in druge stroške. Med zadnjimi je letos desetodstotno zmanjšanje stroškov dela državne uprave začrtala Romunija. 

Načrte racionalizacije državne uprave ali celo javnega sektorja z jasno postavljenimi fiskalnimi ali kadrovskimi cilji izvajajo še Finska, ki ima program produktivnosti državne uprave, Švedska, ki zmanjšuje število državnih agencij, Estonija, Latvija, Češka in Avstrija, še povzema Delo.

Sindikati v Sloveniji so se že ostroodzvali na vladne napovedi o racionalizaciji, preobsežnosti in prestrukturiranju javnega sektorja.