Oktobrski referendumi so bili zgolj uvertura pred tistim ključnim, ki bo na Miklavževo nedeljo 6. decembra. Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Javnomnenjska raziskava: vlada bi zmagala na referendumu o interventnem zakonu
Glede na meritev Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (RC IJEK) bi na referendumu o interventnem zakonu, ki bo 6. decembra, zmagala vladna stran. Podpora posameznim strankam kaže, da stranke vladne koalicije ohranjajo rahlo prednost nasproti strankam opozicije.
Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je danes objavil rezultate oktobrske javnomnenjske raziskave 'Utrip družbe', na podlagi katerih ima vladna koalicija večjo podporo od opozicijske in sindikalne strani pri vprašanju, ali naj se uveljavi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Pri vladajočih pravijo, da gre pri tem zakonu za razvoj Slovenije, pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja pa trdijo, da bi njegova uveljavitev pomenila razkroj družbe.
Politični akterji se strinjajo, da bo referendum na Miklavževo nedeljo res zelo vplival na bodočnost Slovenije. Oktobrski referendumi so bili z vidika (ne)pomembnost v primerjavi s tem zgolj uvertura.
Glasovale bodo denarnice
Po raziskavi, v kateri je sodelovala 701 oseba, kaže na prevlado podpornikov zakona, pri čemer so vprašanja razdelili po sklopih. Izrekanje o gotovi in verjetni udeležbi tudi tokrat napoveduje relativno visok delež volivcev, ki bo prišel izrazit svojo voljo (na oktobrskih referendumih je bila udeležba 55-odstotna).
Če se sešteje tiste, ki bodo gotovo ali verjetno ZA uveljavitev zakona, gre za 55,8-odstotno podporo, tistih, ki bi zagotovo ali verjetno glasovali PROTI, je 29,3 odstotka. Neopredeljenih je 14,9 odstotka.
Ključna je (ne)podpora posameznim postavkam v zakonu. Največ podpore uživajo določbe o nižjem DDV na elektriko in energente za ogrevanje (87,1-odstotkov ZA), nižja obdavčitev oddajanja stanovanja mladim in družinam (85,9 odstotkov ZA) ter nižji DDV na osnovna živila – 83,4-odstotna podpora. Največ nasprotnikov ima t.i. socialna kapica pri 7.500 evrih (na to cilja opozicija, češ da gre za "zakon za bogate"), toda tudi pri tem glede na raziskavo delež podpornikov tega ukrepa (52,3 odstotka) zelo presega delež nasprotnikov (30,7 odstotka).
SD in Levica proti Svobodi
Pri razmerju med podporniki političnih strank ostaja razmerje med političnima blokoma podobno, kot kaže trenutna sestava državnega zbora, razlike se dogajajo znotraj desnega in levega bloka.
SDS ima dokaj trdno vodstvo pred Gibanjem Svoboda, ki sta ji del podpore, kot kaže raziskava, odnesli Levica in SD. Slednja je tik pred višino podpore listi NSi, SLS in Fokus. Resnica in Demokrati se še držijo nad parlamentarnim pragom.
Če bi deleže podpore prelili v poslanske mandate, bi jih vladajoča koalicija in Resnica dobili 46, opozicijske stranke pa 42.
Izid raziskave Inštituta Mediana drugačen
Glede (ne)podpore interventnemu zakonu so precej drugačni izidi javnomnenjske raziskave Inštituta Mediana, ki so jo objavili na POP TV v petek. Po tej raziskavi interventni zakon podpira 36,7 odstotka vprašanih, 31,2 odstotka mu nasprotuje. Zelo velik delež volivcev je še neodločen (27,9 odstotka) ali pa niso želeli odgovoriti (4,3 odstotka). Ta anketa kaže na tesen izid referenduma.
