Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Kako lahko kljub dolgotrajnemu sedenju zmanjšamo tveganje za demenco
Kot so pred nekaj dnevi pisali pri časniku New York Post, so raziskovalci že pred leti ugotovili, da dolgotrajno sedenje povečuje možnosti za razvoj demence, toda glede na nove raziskave je tveganje zelo odvisno tudi od tega, kaj počnemo med sedenjem.
Revija American Journal of Preventive Medicine je pred nekaj tedni objavila raziskavo, da miselno pasivno sedenje (na primer gledanje televizije ali drugih ekranov) bistveno bolj poveča možnosti za razvoj demence, kot če smo med sedenjem miselno aktivni. Med drugim pomeni miselno aktivnost branje, igranje šaha ali druga dejavnost, med katero ostanejo možgani bolj dejavni.
Švedski raziskovalci so analizirali podatke več kot 20.000 odraslih, starih od 35 do 64 let, ki so jih spremljali v 19-letnem obdobju med letoma 1997 in 2016.
Šlo je torej za obsežno dolgotrajno raziskavo. Udeleženci so odgovarjali na vprašanja o navadah med sedenjem, telesni dejavnosti in drugih življenjskih navadah, diagnoze demence pa so raziskovalci pridobili iz švedskih zdravstvenih evidenc in evidenc o smrti.
Pomembne razlike
Po besedah vodje raziskave dr. Matsa Hallgrena z Inštituta Karolinska na Švedskem študija razkriva pomembne razlike med pasivnimi in miselno spodbudnimi sedečimi navadami, ko gre za zdravje možganov.
»Čeprav vsako sedenje vključuje zelo majhno porabo energije, ga lahko razlikujemo glede na raven možganske aktivnosti. Zdi se, da je način, kako uporabljamo možgane med sedenjem, ključen dejavnik prihodnjega kognitivnega delovanja in lahko napoveduje pojav demence.«
