Kdaj in kje na slovenski obali prvi biolog ne bi plaval?

Dr. Borut Mavrič, 47-letni biolog od leta 2024 vodi Morsko biološko postajo Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Je Ljubljančan s primorskimi koreninami, ki mu je potapljaška obleka več kot delovna uniforma; pod vodo je plaval še preden se je znal obdržati na njeni gladini. Zaradi svojega raziskovalnega dela je pogosto v morju, tudi dopust bo preživel ob njem, tradicionalno na Rabu. Tja je hodil kot otrok, zdaj na ta hrvaški otok hodi predvsem zaradi svojih otrok.

Več kot polovica vprašanih po anketi Mediane za POP TV bo preživela dopust na Hrvaškem, sledi Slovenija, vsak deseti pa je povedal, da bo ostal doma. 

Doktorja Boruta Mavriča, ki zaradi svojega raziskovalnega dela dobro pozna razmere v slovenskem morju, smo vprašali, kje se med Koprom in Sečovljami sam ne bi kopal.

»Bolj kot kje, je pomembno, da vemo, kdaj se ne velja kopati v morju,« je opozoril.

Poleti, v času počitnic, mediji pogosto poročajo o nevarnih tujerodnih živalih, nekatere so namreč strupene, ki so se pojavile v severnem Jadranu. Kakšno leto skoraj ne mine teden, da ne bi česa »odkrili«: tujerodne strupene ribe napihovalke, rebrače, namnožene ognjene črve ... Se jih dejansko moramo bati? 

Mediji so letos veliko poročali tudi o urejanju plaž na Obali. Kaj bi rekel tistim, ki pravijo, da je na slovenski obali še kar nekaj prostora za urejanje območij za kopanje, na primer del od Fiese do Pirana ali pa med Koprom in Izolo? »V naravnem stanju je manj kot petina slovenske obale. Prav bi bilo, da bi pustili naravo na določenih mestih pri miru, da upravlja sama s seboj,« odgovarja tistim, ki bi z urejanjem obale in njenim spreminjanjem v kopališča, nadaljevali. V naravnem stanju je le še okoli 20 odstotkov obale. 

Luka Koper ima nedvomno velik vpliv na slovensko obalo in morje, Koprski zaliv je postal parkirišče tovornih ladij, ki čakajo na to, da jih bodo raztovorili, ladje so zasidrane vse do Izole.

»Velik del Koprskega zaliva je na račun Luke Koper izginil, poglabljajo se plovne poti, same ladje pri plovbi dvigajo mulj in v bistvu s tem stvari, ki so na morskem dnu, prihajajo v vodni stolpec in se širijo po morju; to so pomembni vplivi na morsko okolje, ki so škodljivi oziroma negativno vplivajo. Dejstvo seveda je, da se je človek odločil, da bi pristanišče v ta prostor umestil, odgovorno ravnanje pa bi bilo, da se te negativne vplive skuša spraviti na minimum. Morali bi si znati postaviti meje, do kod bomo šli in do kje nikakor ne smemo.«

Vsega seveda ni mogoče imeti – tovornega ladijskega prometa, industrijskih obratov, zelenega turizma in spodbudnega okolja za domačine. Nekatere dejavnosti so si v konfliktu, imajo posledice in okolje pa nanje reagira. Pogosto se pozablja tudi na domačine, ki ob vseh drugih interesih, povezanih z morjem, imajo pravico do »svojega« dela obale. 

Sporno podaljšanje pomola kar za 830 metrov

Z balastnimi vodami in na trupih tovornih ladij je v slovensko morje prišlo veliko tujerodnih organizmov, ki so škodljivi. Luka Koper pa z nekaterimi svojimi idejami lokalno prebivalstvo še dodatno razburja.

Ankaranski župan Gregor Strmčnik je namreč razkril načrte Luke Koper za podaljšanje drugega pomola, ki vključujejo gradnjo 830 metrov dolgega podaljška in privezov za tankerje. To je sprožilo ostro nasprotovanje občine Ankaran, ki opozarja na ekološko grožnjo Koprskemu zalivu in grozi s tožbo.

Prvi biolog je prepričan, da bi morala Luka Koper razmisliti tudi o optimiziranju svojega delovanja in se ne samo širiti v prostoru.

Doktor Borut Mavrič je v pogovoru, ki ga je vodila novinarka Suzana Kos, med drugim le razkril, kje na slovenski obali se sam ne bi kopal kot turist. Tudi na nekaterih delih hrvaške obale opaža poslabšanje kakovosti vode, razlog pa niso samo fekalni izpusti, pač pa tudi ribogojnice.

Te so naravi veliko bolj škodljive od školjčišč. Školjk namreč ni treba hraniti, ribe pa je, poleg tega se pogosto dogaja, da jim dodajajo antibiotike - vse to pa vpliva na stanje morja.

Povedal je med drugim tudi, kje so rečni prod na Obali, ki je v slovenskem morju tujek, v vodo nasuli na sporen oziroma »divji« način in s tem vplivali na naravni habitat. Zakaj nasprotuje umetnim podvodnim grebenom? Kaj je letos z meduzami, katera vrsta tujerodnih želatinaskih živalskih oblik se je prilagodila hladnejšemu okolju slovenskega morja. To je bilo še ne tako davno nazaj zaradi mrzlih zim precej zaščiteno, tropske tujerodne vrste se tukaj niso mogle ustaliti. Zdaj je lažje. Naše morje se zelo spreminja, veliko toplejše je. Povedal je še, zakaj je hrvaško morje na pogled kristalno in kaj je z ribami? So izginile?