KPK: Janša ni imel odločevalske vloge pri imenovanju Francija Matoza

Imenovanje Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo je naletelo na buren odziv v delu javnosti. V začetku junija je Komisija za preprečevanje korupcije prejela tudi več prijav, ki so se nanašale na domnevne kršitve pri imenovanju Matoza. Med očitki so bile izpostavljene prijateljske in poslovne povezave med Matozem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki ga je predlagal za funkcijo ministra. Kot je znano, je Matoz bil odvetnik Janeza Janše. 

Komisija za preprečevanje korupcije je danes sporočila, da do nasprotja interesov v tem primeru ni prišlo. 

Zapisali so, da ima predsednik vlade v skladu z Ustavo in Zakonom o Vladi pristojnost predlaganja kandidatov za ministre, vendar o njihovem imenovanju ne odloča, zato je Komisija ugotovila, da Janez Janša v primeru imenovanja Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve ni imel odločevalske vloge, zato o nasprotju interesov v tem primeru ne moremo govoriti.

Franci Matoz je Janeza Janšo in SDS je zastopal v odmevnih primerih Patria, Trenta, nepojasnjenega premoženja iz poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), pa tudi v tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na Twitterju in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić. Janša je na očitke, da je za ministra predlagal svojega prijatelja in odvetnika dejal, da je Matoz ni njegov edini odvetnik in da je odvetnik mnogih. »To je vse čista neumnost, on je predlagan na to mesto, ker je operativno sposoben, ker pozna resor in pač rabimo izkušene ljudi,« je dejal v pogovoru za Novo24TV.

Tveganja ni niti pri Lotriču

Komisija za preprečevanje korupcije je sporočila še, da v  nadaljnjo obravnavo niso sprejeli prijave glede Marka Lotriča. Prijava, ki so jo prejeli aprila se je nanašala na domnevno nasprotje interesov predsednika Državnega sveta zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v Državnem zboru. Takšno hkratno opravljanje funkcije sicer v skladu z Ustavo in Zakonom o Državnem svetu ni nezdružljivo.

»Komisija v konkretnem primeru ni ugotovila kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Opozarja pa, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij. Zato pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati.«