Krsto zamenjala žara – gre za pomanjkanje prostora ali vere?

Slovenci se od pokojnikov poslavljamo drugače kot nekoč. Klasični pokopi s krstami se vse bolj umikajo žaram in raztrosom pepela. Ta prehod poleg praktičnih in finančnih vidikov odraža širšo sekularizacijo družbe ter spreminjanje odnosa do tradicije in pietete. V sodobno pogrebno kulturo poleg vse večje personalizacije obredov ter odmika od potrošništva čedalje močneje pronica še ekologija.

Ljudje se najpogosteje odločajo za žarne pogrebe, ki so postali ustaljena pogrebna praksa. Na odločitev o načinu pokopa vplivajo predvsem pokojnikova volja, želje svojcev, družinska tradicija ter osebna in verska prepričanja.

Pomembno vlogo imajo še stroški in možnosti dolgoročnega urejanja grobnega mesta, razlagajo v podjetju Žale v Ljubljani in pogrebnem podjetju Maribor, ki upravlja dve tamkajšnji največji pokopališči Pobrežje in Dobravo, od aprila pa še Hoče in Slivnica.

Nekoč so tam prevladovali klasični pogrebi, leta 1998 pa so dobili upepeljevalnico, ki je korenito spremenila strukturo pokopov. Slovenija se uvršča med države z visokim deležem upepelitev; v Pobrežju jih je 97 odstotkov, navajajo.

»Novost v zadnjih desetletjih je več žarnih pokopov, kar je povezano s sekularizacijo družbe, torej odmikom od percepcij, kaj je pravilno in sprejemljivo glede na katoliško vero. Poleg tega imajo pokopališča prostor za raztros pepela in pri nas je zakonito, da se lahko ta raztrosi na določena mesta v morju. Te prakse nam kažejo odmik od časa pred približno sto leti, ko so prevladovali pogrebi v krstah,« opisuje izr. prof. dr. Mateja Habinc z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete.

Praktičnost premaguje tradicijo

Pri žarah svojci cenijo možnost pokopa v obstoječem družinskem grobu in ohranitev prostora, kjer obujajo spomine na pokojnika. Medtem se za pogreb s krsto odločajo zaradi družinske tradicije, verskih prepričanj ali pokojnikove izrecne želje; zadnja vlada tudi pri raztrosu. To nekaterim ustreza, saj jim ni treba urejati in vzdrževati groba, opisujejo v pogrebnem podjetju Maribor. Enako zatrjujejo na Žalah.​

Pri odločitvi za žaro namesto klasični pokop prof. dr. Slavko Krajnc s katedre za liturgiko na ljubljanski teološki fakulteti navaja številne razloge.

Med njimi so tisti na strani pogrebcev, kot na primer to, da s težavo skopljejo grob ali zmontirajo marmorne plošče. Prav tako gre za vzdrževalni vidik, saj smo nekoč bili ponosni na družinski grob, podobno kot na domačijo, danes pa se ta vrednota izgublja, poudarja.

Ob enem so takšni grobovi lažji in cenejši za vzdrževanje. Prof. dr. Krajnc zaznava še izgubljanje vere, saj naj bi kristjani posnemali Kristusa, ki ga niso upepelili, zato ni prav, da jih na koncu sežgemo. Govori se samo o »lepoti telesa, manjka pa zavest o njegovi svetosti.« Po njegovih besedah so problematični še t. i. higienski razlogi, saj da gre za »najbolj gnusno govorjenje o naših rajnih, kot da so zato, ker so umrli, nehigienični.«

​»Pogosto slišimo nekrščansko izjavo starejših: 'Upepelite me, da ne boste imeli stroškov z vzdrževanjem groba'. Tako na otroke prenašajo zgrešeno razumevanje samih sebe. Ne cenijo se niti toliko, da so vredni groba. S tem jim povedo, da ne rabijo kraja spomina, molitve in povezanosti z njimi,« ugotavlja prof. dr. Krajnc.

Verniki bi morali najprej razumeti, da je krščanski pogreb predvsem obhajanje svete maše, medtem ko je sprevod h grobu le dodatek, razlaga.

Dostojanstvo mrtvih in živih

Veliko govorimo o dostojanstvu človeka, dokler živi. Premalo pa se zavedamo, da se spoštovanje do njega ne sme končati z njegovo smrtjo, še razmišlja prof. dr. Krajnc:

​»Pogrebov ne smemo presojati po tem, koliko stanejo, kako dolgo trajajo ali kako preprosto jih lahko organiziramo, ampak po tem, koliko spoštovanja, ljubezni, molitve in krščanskega upanja izražajo. Kajti način, kako ravnamo s pokojnimi, veliko pove tudi o tem, kako razumemo dostojanstvo živih, vrednost telesa in skrivnost večnega življenja.«

Medtem ko izr. prof. dr. Mateja Habinc ocenjuje, da z naraščanjem števila kremacij ne izgubljamo tradicije obiskovanja in krašenja grobov, prav tako ne potrebe po tem, da imamo prostor za obisk in spominjanje. Obiskovanje pokopališč, kot ga poznamo danes, se je vzpostavilo pred stoletji z oblikovanjem občutka pietetnosti, ki prav tako ni kar »od nekdaj«. A z žarnimi grobovi se pietetnost ni bistveno spremenila. Premik k njim je po njenem mnenju povezan s tem, koliko posamezna območja v kulturni krajini namenijo za pokopališča – v večjih mestih je to dostikrat pragmatična odločitev, povezana s prostorom in stroški.

Novosti se iz mest širijo na podeželje

Če so se prostori za raztros pepela najprej v večji meri torej pojavljali po mestnih pokopališčih, jih je danes vse več tudi na podeželju. Gre za infrastrukturne novosti – podobno kot mrliške vežice – ki danes postajajo standard, pripoveduje izr. prof. dr. Habinc.

Na Žalah prav tako izpostavljajo vse večje zanimanje za raztros, saj si ljudje želijo drugačnega slovesa, prav tako jim ni treba vzdrževati groba:

​»Opažamo večjo individualizacijo pogrebnih slovesnosti. Svojci se pogosteje odločajo za osebno obarvane slovesnosti, prilagojeno glasbo, govore in druge elemente, ki odražajo pokojnikovo življenje in želje,« pravi Mojca Hucman, direktorica družbe Žale. 

Tudi v pogrebnem podjetju Maribor zaznavajo, da se svojci vse pogosteje odločajo za intimnejše slovo v ožjem družinskem krogu.

Plamen zamenjala svetloba, gruče ljudi pa intimno slovo

Med drugimi spremembami navad ob smrti izr. prof. dr. Habinc opaža še pomnoženost urejenosti. Na grobovih tako niso več samo cvetje, sveče, zasajene rože ali zimzeleno rastje, ampak tudi kamenčki z napisi in ilustracijami, ki jih ljudje prinašajo in nastopajo kot nadomestek sveč.   

»V zadnjih letih je prišlo do odmika od potrošništva, povezanega s prvim novembrom, ter neekološkostjo plastike, ki ostane za svečami. Prišlo je do razmaha takšnih, ki gorijo dalj časa; (več)mesečnih in solarnih. Tako ni več ogenj tisti, ki plapola, ampak je poudarek bolj na svetlobi, ki nam hkrati omogoča, da redkeje odhajamo na pokopališče zaradi potrebe po menjavi sveč.«

Prav tako opaža različne dodatke, ki simbolizirajo pokojnika, kar je pogosto pri otroških grobovih z igračami ter ob tragičnih in nenadnih smrtih. Tovrstno izražanje se je v sodobnem času izrazito pomnožilo.

Koliko stane slovo

Na pokopališčih, ki jih upravljajo Žale, letno opravijo približno 3.000 pogrebov. Tri četrtine predstavljajo pokopi z žaro, 15 odstotkov z raztrosom in desetina s krsto, našteva Mojca Hucman. 

Medtem na pokopališčih Pobrežje in Dobrava opravijo med 1.100 in 1.200 pogrebi. V obdobju od 2016 do 2025 je bilo več kot 90 odstotkov pokojnikov upepeljenih. Med vsemi pogrebi je bilo približno 81 odstotkov žarnih, 11 odstotkov raztrosov in 8 odstotkov s krsto, naštevajo v Pogrebnem podjetju Maribor.

Hkrati pojasnjujejo, da je cena odvisna od vrste pogreba, izbrane opreme in storitev. Svojci v povprečju za običajen pogreb z govorom, glasbo, fotografom odštejejo približno 1.600 evrov pri raztrosu, 1.700 pri žari in okoli 1.800 pri krsti. Ceno sestavljajo tri skupine: tržne storitve, storitve zunanjih izvajalcev (glasba, objava osmrtnice; predstavljajo 45 odstotkov stroškov) in gospodarske javne službe, ki jih izvaja upravljavec pokopališča (predstavljajo petino stroškov).

Dan spomina na mrtve: Povprečna starost umrlega v Sloveniji je 79,3 leta

Uredništvo

28. oktober 2026

Na Žalah okvirna cena osnovnega pogreba z raztrosom stane 930 evrov, z žaro 1.005 in s krsto 1.065. To ne vključuje stroška pokojnikovega prevoza, ki ga obračunajo posebej.

Prihodnost v ponovni uporabi toplote?

Poleg manjše porabe sveč se ekologija vse bolj odraža tudi pri upepeljevanju. Na Danskem tako toploto, ki nastaja pri kremaciji, ponekod izkoriščajo za ogrevanje bližnjih stavb. V Aalborgu se, kot poroča ameriški medij The World, od leta 2010 toplota iz dimnih plinov krematorija prenaša v sistem daljinskega ogrevanja. Krematorij ogreva približno 45 domov in čeprav gre le za manjši prispevek k potrebam po toploti, takšna ponovna uporaba pomaga zniževati stroške.

Nekaj takšnega je napovedal eden kandidatov za ljubljanskega župana. Kako na to možnost gledajo na Žalah? V podjetju spremljajo vse novosti na področju koriščenja virov in preučujejo tudi ta vidik izrabe odpadne toplote, odgovarja Mojca Hucman.