side-text
Foto: STA

Glavni županski kandidati v ospredje postavljajo stanovanjsko politiko, a se po obsežnosti programov in ukrepov precej razlikujejo. Foto: STA

Politika

Zakaj nekateri glavni pretendenti za vodenje Ljubljane še nimajo programov?

Predvolilna kampanja poteka drugi teden, a vsi glavni pretendenti za naskok na to funkcijo še niso objavili svojih programov za vodenje prestolnice.

Program Zorana Jankovića ima obliko mestne revije, Luka Mesec pa se je odločil za politični manifest s kratkimi iztočnicami. Klemen Boštjančič je program strnil na 5. straneh, Anton Rop pa se je nekoliko jasneje posvetil analizam različnih problematičnih področij in program predstavil na 42. straneh.  

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Vstop v drugi teden predvolilne kampanje za lokalne volitve v Ljubljani zaznamujejo precejšnje razlike v pripravljenosti in obsežnosti programov vodilnih kandidatov.

Nekateri glavni pretendenti za župana svojega celotnega predvolilnega programa še niso objavili, s čimer se odpira vprašanje podcenjevanja volivcev. Podobno se je zgodilo pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ko največja stranka Gibanje Svoboda niti tik pred volilnim dnem ni objavila svojih predvolilnih zavez.

Analizirali smo programske dokumente kandidatov, ki se na javnomnenjskih lestvicah uvrščajo v sam vrh. Ti se med sabo sicer obkladajo z obtožbami o krajah določenih vsebinskih točk. Tako Anton Rop pravi, da mu je Klemen Boštjančič prepisal del programa, medtem ko hkrati prihaja do obtožb, da je Boštjančič satelit Zorana Jankovića. Kje je med vsem tem Luka Mesec? Kako se ujemajo njihove prioritete? Kdo bo komu omogočil izvolitev?

Od iztočnic do resnih programov

Aktualni župan Zoran Janković programa na uradni strani ni osvežil, nazadnje je objavljen za obdobje med 2022 in 2026, zato smo pri analizi upoštevali koncept Vizija 2025: Supermesto, ki ima 25 strani in so ga Ljubljančani že poleti dobili v nabiralnik. Zanj so pred dnevi prejeli najvišje strokovno priznanje s področja urbanizma pri nas, osredotoča pa se na podnebne spremembe, dostopnost in kakovostno mestno podobo.

Spletna stran Zorana Jankovića. Vir: posnetek zaslona

Spletna stran Zorana Jankovića. Vir: posnetek zaslona

Medtem ko je Janković pripravil neke vrste promocijski časopis preteklih dosežkov in prihodnjih ciljev, se je Anton Rop odločil za obsežen 42-stranski program, podkrepljen z ekonomskimi in energetskimi analizami. Objavljen je na strani liste Ljubljana smo vsi, ki jo ima skupaj z Urško Klakočar Zupančič. Med njegovimi prioritetami so promet, stanovanja, javni prostor, zdravje in mladi. 

Spletna stran Luke Mesca. Vir: posnetek zaslona

Spletna stran Luke Mesca. Vir: posnetek zaslona

Niti Luka Mesec niti njegova stranka Levica programa niso objavili, na svoji spletni strani je naštel samo nekaj iztočnic v skupni dolžini dveh strani. Med njimi so cenovna dostopnost, skupno vodenje mesta, pretočna prestolnica in varnost. Pri tem na kratko komentira aktualno stanje na teh področjih in za vsak izziv ponudi en ukrep. 

Klemen Boštjančič je sprva izseke iz programa razkril le na družbenem omrežju, zdaj pa je zaživela tudi njegova spletna stran, kjer je objavil pet strani zavez. Iz njih izhajajo ključni stebri: varnost, stanovanjska politika, promet, zdravstvo, participativni proračun in učinkovitost mestne uprave. 

Enotnost pri stanovanjih in omejitvah Airbnb 

Vsi kot enega ključnih izzivov prepoznavajo stanovanjsko stisko. Janković obljublja gradnjo novih sosesk, 45.000 novih, večinoma tržnih stanovanj, njihovo večjo dostopnost za mlade in podvojitev stanovanjskega fonda (podobno zagovarja Rop), Boštjančič kadrovska stanovanja, omejitev dobičkov pri gradnji in najemna stanovanja po dunajskem modelu, medtem ko Rop Dunaj postavlja kot cilj, ki ga mora Ljubljana preseči v kakovosti življenja. Oba načrtujeta javno-zasebna partnerstva pri gradnji ter aktivacijo občinskih in državnih zemljišč.

Glavni ukrep za dostopnost stanovanj bo pri Mescu omejevanje storitve Airbnb na 60 dni letno, kar podpirata Boštjančič in Rop; pri čemer Mesec napoveduje strog nadzor nad tem. Jankovič omenja regulacijo kratkoročnega oddajanja, a nič več ko to. Vsi z izjemo Boštjančiča so naklonjeni ideji 15-minutnega mesta (urbanistični model, v katerem so ključne vsakodnevne storitve - trgovine, šole, zdravstvo, delovna mesta, parki in kultura- prebivalcem dostopne v največ 15 minutah hoje ali vožnje s kolesom), vendar se podobno zavzema za infrastrukturo ob novogradnjah, kot so vrtci, šole in parki.

Več parkirišč in zelenja, oživitev tramvaja

Kandidati zagovarjajo krepitev parkirišč P+R, Janković, Rop in Mesec še rumene pasove, Boštjančič in Mesec pa predlagata uvedbo nočnih avtobusnih linij. Janković zagovarja baterijske tramvaje BRT, medtem ko Boštjančič razmišlja o hitrem tramvaju po mestni železnici. Tudi Rop predvideva uvedbo tramvaja, a zagovarja glavno vlogo železnice, ki jo avtobusne povezave zgolj dopolnjujejo. Mesec si zamišlja brezplačni javni prevoz po vpadnicah.

Na področju zelenja in podnebne odpornosti Janković izpostavlja za odstotek več zelenih površin, nove parke in zelene kline – pasove narave od obrobja proti središču; na vse to se osredotočata Mesec in Rop.

Izzivalci za več demokracije

Na večjo vključenost občanov prisegajo vsi trije Jankovićevi izzivalci. Boštjančič bi dvignil sredstva participativnega proračuna z 0,15 na en odstotek, Rop bi ga razširil ter okrepil četrtne skupnosti, Mesec bi zadnjim namenil pet odstotkov glavnega proračuna.

Rop bi javnost vključeval že v pripravo predlogov; pri zahtevnejših vprašanjih bi uvedel občanske zbore, pri večjih projektih pregled porabe javnega denarja in objavo lobističnih stikov z mestnimi predstavniki.

Mesec in Boštjančič proti drogam

Stično točko med precej različnima programoma sta Boštjančič in Mesec našla v ukrepih glede uživanja drog v javnosti, zlasti pri vzpostavitvi varnih sob, medtem ko se njuna protikandidata te problematike ne dotikata. 

Varnost je najbolj v ospredju pri Boštjančiču, saj predvideva nočne obhode redarjev, več javne razsvetljave na temnih točkah, preprečevanje nezakonitih dejanj, kot so agresivno beračenje in grafitiranje, ukrepanje ob nasilju in preprodaji drog, umik odvisnikov z ulice – s pomočjo več policistov in redarjev ter urejanje brezdomstva. Drugi se z varnostjo ne ukvarjajo.

Janković s konkretnimi projekti

Janković je usmerjen proti konkretnim projektom, kot je novo naselje v Stanežičah s 7000 stanovanji, šolo in vrtcem, gradnjo centra za zaščito in reševanje ter novo Remizo, njeno sedanje območje pa bi pretvoril v park in bloke.

Napoveduje ureditev nabrežja Ljubljanice, možnost kopanja v njej, krožno plovbo z ladjicami in male hidroelektrarne za proizvodnjo obnovljive energije. Ob tem načrtuje kino v podhodu Ajdovščina, center za demenco, nove tržnice in vrtičkarska območja, pokrito smučišče v Podutiku ter nova zdravstvena domova na Metelkovi in Jaršah.

Rop proti korupciji

Rop zagovarja razvoj delovnih mest in javnih ustanov tudi v sosednjih občinah. Na javne stavbe bi namestil sončne elektrarne, spodbujal proizvodnjo biometana iz odpadkov ter preveril potencial rečne toplotne črpalke na Ljubljanici. Elektrificiral bi avtobuse, preučil možnost zaračunavanja vstopa neelektričnih vozil v središče in razvijal stanovanjske zadruge.

Edini omenja potrebo po kakovostnem življenju ter korupcijo: »Ljubljana je v zadnjem času varnostno ogrožena in ogrožena od kriminala in korupcije.« Prepričan je, da pri odločanju ne smejo imeti največjega vpliva tisti, ki imajo največ kapitala, najboljše povezave ali najlažji dostop do odločevalcev.

Posebej izpostavlja otroke, ki potrebujejo več igrišč in brezplačnih programov, pri čemer napoveduje program prva priložnost, ki mladim prinaša plačane prakse, pripravništva in delo. Na zdravstvenem področju predvideva večjo dostopnost zdravnikov, krepitev preventive in duševnega zdravja. Medtem Boštjančič razmišlja o novem zdravstvenem centru ob obvoznici in potencialni selitvi UKC nekam ob njo. Nasprotuje širitvi plačljivih parkirišč in se ob tem zavzema za gradnjo cenovno dostopnih garažnih hiš.

Med Meščevimi ukrepi najbolj izstopa brezplačni vrtec za vse, in to že v prvem letu mandata. Nocoj sicer organizira programsko konferenco, na kateri bo predstavil svoje usmeritve na stanovanjskem področju.

Kdo so sateliti?

O ocenah, da Mesec in Boštjančič zagotavljata vnovično izvolitev aktualnega župana, so govorili tudi v oddaji V središču.

Stranka Gibanje Svoboda, za katero kandidira Boštjančič, je Jankovićevi listi za mestni svet med drugim 'posodila' dva poslanca: Lenarta Žavbija in Dušana Vujanovića.

V prid teoriji, da je Boštjančič kandidat, ki omogoča Jankovićevo izvolitev, govori tudi dejstvo, da Rop in Mesec v svojem programu kritizirata dosedanji način vodenja občine, medtem ko se sam temu izogne ter se naslanja na ukrepe, brez obračuna s preteklostjo.

Rop pravi, da se občina ne sme več upravljati kot projekt enega človeka, Mesec pa poziva k prehodu od enega človeka k mestu, ki ga vodijo skupaj. 

Medtem ko je Boštjančič okrcal domnevno uvedbo dunajskega modela neprofitnih javnih stanovanj, s katero se hvali Mesec, saj takšnega modela cenovno dostopnih stanovanj pri nas nimamo.  

Nekateri kandidati so drug drugemu prav tako očitali prepisovanje programa. Umetna inteligenca tega ni zaznala, ocenila pa je, da sta Boštjančičev in Ropov program dobro strukturirana.