Klemen Boštjančič: Luka Mesec pri stanovanjski politiki ni uvedel niti »d« od Dunaja

Kandidate smo najprej prosili za komentar ocen, da sta Luka Mesec in Klemen Boštjančič kandidata, ki pravzaprav zagotavljata vnovično izvolitev Zorana Jankovića.

Zakaj naj bi bilo tako? Mesec je kandidat skrajne Levice, za katerega sredinski in desnosredinski volivke in volivci v drugem krogu, če se bo vanj uvrstil, ne bodo glasovali. Boštjančič pa naj bi dejansko deloval v spregi s sedanjim županom, ki ga v minulem mandatu mestni svetniki Gibanja Svoboda niso kritizirali, pač pa prav v vsem podpirali. Poleg tega na Jankovićevi listi kandidirata dva poslanca Gibanja Svoboda. 

In to še ni vse. Iz Jankovićevega volilnega štaba so nam namesto zasedenega župana v studio želeli poslati kar Lenarta Žavbija, ki je – kot Boštjančič – namestnik vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda. Predsednik stranke Robert Golob je županov dolgoletni prijatelj, soproga Tina Gaber pa je pred dnevi Jankoviću na družbenem omrežju spisala pravi slavospev.

»Nisem Jankovićev satelit,« je zatrdil Boštjančič

Anton Rop se je komentarju na to temo izognil, češ da ni pravi naslov za komentiranje teh ocen. Mislim pa, je dejal, da smo prišli do točke, na kateri je bolj ali manj jasno, da je obstoječi župan na odhodu in da ga lahko premagamo. »Je pa seveda vprašanje, kakšni triki se bodo morebiti uporabljali, da se na koncu to ne bi zgodilo«.

Aleš Primc je ocenil, da je tudi Rop s svojo ekipo del Jankovićevega omrežja. Mojca Sojar pa je komentirala, da – če je špekulacija resnična – Mesca in Boštjančiča pravzaprav pomiluje.

Med različnimi temami, ki smo jih naslovili v pogovoru, je bilo tudi vprašanje pomanjkanja stanovanj v Ljubljani in astronomskih cen nepremičnin. Primc je ob tem opozoril na veliko število tujcev v Ljubljani, ki pomembno vplivajo na razmere na stanovanjskem področju.

Gostje so odgovorili tudi na vprašanje, kateri projekt, ki ga je izpeljal ljubljanski župan, bi bilo treba po njegovem odhodu nujno revidirati, pregledati ozadja in zakaj. In pri katerem načrtovanem projektu bi že morali zvoniti vsi alarmi. 

Je to projekt gradnje bazena Ilirija z 18 aneksi, gradnja kanalizacijskega omrežja C0 brez ustreznih dovoljenj, nedavno podpisani 20-letni koncesijski pogodbi s srbskim podjetjem KPL in Javno razsvetljavo za skoraj pol milijarde evrov ali morda prodaja kakšne občinske parcele, na primer srbskemu tajkunu, pri katerem ima v Beogradu stalno prebivališče Jure Janković, županov sin.

S tajkunom Nikolo Petrovićem se je osebno dobil večkrat tudi župan, a tega ni prijavil protikorupcijski komisiji, saj je ocenil, da ne gre za lobistični stik. 

Veliko je tudi napovedanih projektov, pri katerih se zastavljajo vprašanja upravičenosti in (ne)javnega interesa, na primer nordijski center v Ljubljani, krožna plovna pot po Ljubljanici, ogromna sežigalnica odpadkov, ki ji nasprotuje zdravstvena stroka, garažna hiša pod tržnico. So to projekti, kjer prevladuje interes provizij ter zaslužkov posameznikov ali gre res za javni interes?

Vsi sogovorniki so izrazili nasprotovanje projektu sežigalnice, Anton Rop je bil ob tem prepričan, da je mati vseh afer v mestu  projekt Stožice. 

Prometni zastoji in pomanjkanje parkirišč so stalnica ljubljanskega vsakdana. Kako jih kratkoročno omiliti in dolgoročno rešiti? Tudi s pomočjo evropskih sredstev in sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki pa se jih ni izkoristilo, saj je pri njihovem financiranju projekt pod skrbnim drobnogledom in korupcijske zgodbe niso mogoče, je ocenil Klemen Boštjančič. 

Rop, ki je bil v preteklosti tudi podpredsednik EIB, je ob tem razkril prigodo, ki jo je imel na tej funkciji pri predstavitvi projekta energetske sanacije in posledično privarčevane energije s pomočjo sredstev EIB. Med sestankom pri županu Jankoviću je bil tedanji direktor Energetike Ljubljana Hrvoje Drašković energetski sanaciji stavb v mestu nenaklonjen z besedami, da bi »to zmanjšalo zaslužke Energetike«. Vodstvo EIB je sestanek zapustilo šokirano, češ da česa takšnega še niso doživeli.

Pogovor je tekel tudi o varnosti v mestu in vsi trije kandidati, ki so tudi očetje, so povedali, da Ljubljana v določenih predelih zagotovo ni več varno mesto in, da se za svoje otroke bojijo. »Migrantov, narkomanov in brezdomcev je vse več, Ljubljana pa manj urejena,« je opozorila Mojca Sojar.

Tudi glede delovanja Zorana Jankovića na stanovanjskem področju so bili gostje kritični.

Rop je ob tem opozoril na podatek, da je bilo v času Jankovićevega 20-letnega županovanja zgrajenih samo 1450 neprofitnih stanovanj, veliko več stanovanj pa je bilo zgrajenih za trg, tudi elitnih, ki si jih lahko privoščijo le redki. »Janković na tem področju ni imel prioritete, stanovanjska politika je v celoti odpovedala,« je opozoril Rop. 

Boštjančič pa se je obregnil ob trditve Luke Mesca, ki je v enem od soočenj nizal svoje uspehe v politiki in med drugim omenil, da je v Sloveniji uvedel tako imenovani »dunajski model«.  

Dunajski stanovanjski model je sistem zagotavljanja neprofitnih javnih stanovanj, ki prebivalcem omogoča dostopne cene najemnin in visoko varnost bivanja. Stanovanjski trg ni prepuščen prostemu trgu in špekulacijam z nepremičninami. Dunaj aktivno usmerja in nadzoruje stanovanjsko politiko, zato velja za eno izmed mest z najvišjo kakovostjo življenja na svetu; v javnih ali subvencioniranih stanovanjih pa živi več kot 60 odstotkov prebivalcev. 

»Presenečen sem bil, ko je gospod Mesec razlagal, da je on uvedel dunajski model. On ni seveda niti »d-ja« od dunajskega modela uvedel, ker dunajski model je nekaj povsem drugega. To je v bistvu »affordable housing« (cenovno dostopna stanovanja). Če seveda pustimo ob strani dejstvo, da so Avstrijci na Dunaju to začeli delati leta 1923, model je torej star več kot sto let in so ga skozi leta nadgrajevali,« je bil kritičen Boštjančič.

Kandidat Luka Mesec se našemu vabilu na pogovor sicer ni odzval. 

Prisluhnite soočenju kandidatov, ki ga je vodila Suzana Kos.