Mihael Zupančič, minister za pravosodje Foto: STA
Začel veljati zakon o Skoku
V senci afer, ki se zgrinjajo na Demokrate Anžeta Logarja, je začel veljati zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki prinaša precejšnje spremembe pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, piše Siol. Po oceni pravnega strokovnjaka Mateja Avblja, ki velja za idejnega očeta Skoka, je zakon korak v pravo smer pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, ali gre za tektonski premik pri pregonu korupcije, kot so pred njegovim sprejetjem izpostavljali v stranki Demokrati, pa bomo še videli, je dejal.
Zakon o Skoku med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija 2027.
Na ministrstvu za pravosodje so poudarili, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala, saj vzpostavlja specializirano in institucionalno povezano verigo organov od preiskave do sodne odločitve v najzahtevnejših zadevah korupcije ter gospodarske in organizirane kriminalitete.
Po mnenju ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Je pa zakon med sprejemanjem naletel tudi na ostre kritike stroke. Po mnenju sodstva in tožilstva so njegove rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala.
Danes bo začela veljati tudi novela kazenskega zakonika. Z njo se zagrožena kazen zapora za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene z do enega leta zvišuje na od enega do treh let. S tem se omogoča tudi kaznivost poskusa tega kaznivega dejanja.