Protikorupcijska komisija opozarja na zlorabe političnih strank

Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj pri financiranju in aktivnostih političnih strank in politikov je komisija za preprečevanje korupcije  priporočila vladi in državnemu zboru, naj sprejme več ukrepov.

»Da bi preprečili izigravanje in kršitve pravil, s čimer se niža tudi zaupanje v celoten političen sistem, je nujna popolna transparentnost. Še posebej je to pomembno v času volitev.«

Večja preglednost zmanjšuje prostor za zlorabo javnih sredstev ter prikrito financiranje in uveljavljanje zasebnih interesov kot protiuslug za pridobljena sredstva. Zgolj zakonsko postavljene omejitve namreč ne morejo vnaprej zajeti vseh načinov, na katere se v praksi lahko zagotavlja posredna ali neposredna podpora političnim akterjem.

»Pri političnem financiranju je pomembna tudi sledljivost,« je poudarila predsednica komisije Katarina Bervar Sternad.

Združevanje v društvih ali inštitutih je dopustno, a če se člani strank združujejo vanje zato, da lahko pridobivajo sredstva, ki jih politične stranke sicer ne smejo in ti subjekti ravnajo kot podaljšek stranke, lahko govorimo o očitnem izigravanju pravil, so ocenili. Svoj inštitut Janeza Evangelista Kreka ima stranka NSi, neslavno pa je končal inštitut SD 1. maj. 

Komisija zato predlaga spremembo zakonodaje, s katero bi zagotovili prikaz vseh transakcij političnih strank v Erarju, aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, s čimer bi zagotovili večjo transparentnost delovanja političnih strank in boljši nadzor javnosti nad njimi.

Da bi se zagotovila transparentnost in sledljivost financiranja volilnih kampanj, Komisija predlaga še, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, ki jih je politična stranka pridobila v obdobju dveh let pred začetkom volilne kampanje – tudi od fizičnih oseb. Trenutna zakonodaja namreč ne zagotavlja razkritij, iz katerih konkretnih virov so bila pridobljena sredstva, ki jih je politična stranka formalno namenila financiranju volilne kampanje. Povezava med financerjem in končnim namenom porabe tako ostaja prikrita.

Podatki za pretekle kampanje kažejo, da lahko donatorji več kot 90 odstotkov nakazil ostanejo javnosti skriti, s tem pa tudi njihovi morebitni interesi pri tej podpori. Dve stranki, NSi in SD, sta v volilnem letu 2022 od fizičnih oseb prejeli vsaka po skoraj 500.000 evrov. 

Pred vsakokratnimi volitvami, tako lokalnimi kot parlamentarnimi, smo namreč priča posebnim promocijskim dogodkom ali akcijam vladajočih, ki so financirani iz javnih sredstev.

Posebej je komisija naslovila tudi problematiko državnega oglaševanja in donacij, danih s strani družb v državni lasti, ki se že zdaj ne smejo stekati k političnim strankam. V praksi pa komisija zaznava tveganja, da imajo izdatki za oglaševanje, sponzoriranje, donacije in podobno tudi namen ustvarjanja neposredne ali posredne politične koristi. Zato bi v okviru politike upravljanja kapitalskih naložb države državni zbor moral določiti kriterije, kje in v katerih primerih je oglaševanje dovoljeno in kje ni potrebno. Slovenski državni holding pa naj nato ustrezno spremlja in preverja namensko porabo sredstev za oglaševanje.

Namesto letnega poročanja o državnem oglaševanju, ki ga predvideva zakon o medijih, naj se razmisli o mesečnem poročanju, ki pa mora biti javno in pregledno. Zato komisija predlaga povezavo teh poročanj s podatki v Erarju.

Vlada in državni zbor naj proučita ustreznost obstoječih pravil, ki veljajo na področju financiranja političnih strank in volilnih kampanj, ter vzpostavita dodatne mehanizme za preprečevanje neposredne ali posredne uporabe javnih sredstev za politične namene oziroma volilno promocijo. 

»Pri tem se posebej uredi tudi primere dogodkov, ki jih funkcionar ali organ, pri katerem ta opravlja funkcijo (oziroma drug povezan subjekt), organizira ali se jih funkcionar udeležuje v okviru opravljanja svoje funkcije, tako da se zagotovi jasna ločitev med izvajanjem javne funkcije in političnim oziroma volilnim delovanjem ter prepreči uporaba takšnih dogodkov, njihovih organizacijskih, finančnih in drugih javnih virov, vsebine, udeležencev ali promocijskih aktivnosti za neposredno ali posredno politično oziroma volilno promocijo kandidata. Dogodki, ki so organizirani v okviru delovanja državnega organa, organa lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega sektorja, se ne smejo uporabljati kot dvojni oziroma navidezno javni dogodki, katerih dejanski ali spremljajoči namen je politična promocija funkcionarja, politične stranke ali drugega kandidata,« še opozarja protikorupcijska komisija.

Takšni dogodki so bili na primer obiski vlade Roberta Goloba in stranke Gibanje Svoboda v regijah v predvolilnem času. Šlo je za prekrivanje terenskih obiskov predsednika vlade in ministrov, ki so bili pa tudi del strankarske kampanje in srečevanj z njihovimi podporniki.