SDH: Žiga Debeljak in Janez Tomšič pod lupo KPK

Upravo SDH, ki jo samo še en teden vodi Žiga Debeljak -  s prvim oktobrom ga bo namreč nadomestil Branko Bračko in Janez Tomšič, ki je bil ves čas Golobove vlade član uprave SDH, in kot kaže ostaja tam zasidran tudi pod Janševo vlado, spremljajo sumi kršenja integritete, navzkrižja interesov in morebitne zlorabe denarja SDH. 

V uredništvo smo prejeli dve prijavi, ki sta romali na komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Ena prijava se nanaša na sum nasprotja interesov in kršitve integritete pri pripravi pravnega mnenja, povezanega z glasovanjem SDH na skupščini Save Re o kandidatki za nadzornico Mojci Osolnik Videmšek.

Upravljalska farsa

SDH Žige Debeljaka nezadovoljen, ker ga vodstvo zavarovalnice ni vključilo v postopke

Suzana Kos

13. maj 2026

Na to funkcijo jo je predlagal prav nadzorni svet Save Re, torej organ, ki najbolje pozna kompetenčne potrebe konkretne družbe, zatrjuje prijavitelj.

»Uvrščena je bila v sklic skupščine, vendar predstavniki SDH njenega imenovanja niso podprli, pri čemer v okviru postopkov na SDH sploh ni bila uvrščena v nominacijski postopek, kot ga ureja Politika upravljanja SDH. To pomeni, da njena ustreznost ni bila preverjena v za to predvidenem postopku,« izhaja iz prijave.

Uprava SDH naj bi se pri tej odločitvi oprla na mnenje direktorice sektorja pravo in korporativna podpora na SDH Urško Podpečan. Pri tem pa naj bi jo vodilo tudi zasebno razmerje s članom uprave SDH Janezom Tomšičem, ki je predmet druge prijave.

Med tem je bil Tomšič nagrajen. Postal je prvi nadzornik enega največjih proizvajalcev električne energije pri nas, Holding Slovenske elektrarne. 

NSi prevzema HSE

Uredništvo

23. september 2026

Podpečan naj bi se v mnenju sklicevala na to, da nominacijskega postopka ni bilo treba izvesti, ker je uprava že vnaprej ocenila, da kandidatke ne bo podprla. A to je v nasprotju s Politiko upravljanja, ki določa:

Uprava SDH lahko med nominacijo dopolni postopek, tako da poda kadrovski komisiji predlog dodatnih potencialnih kandidatov za uvrstitev v kandidacijski postopek. V nominacijski postopek se vselej uvrstijo vsi potencialni kandidati, ki so predlagani v sklicu skupščine družbe s kapitalsko naložbo države.

Z vprašanji smo se obrnili na SDH, kjer pravijo, da bodo odgovorili v zakonskem roku.

Dobre reference, nato postopek KPK

Na Savi Re medtem pripovedujejo, da odločitve SDH oziroma posameznega delničarja niso predmet, ki bi ga družba lahko ali smela komentirati. Za kandidatko pa navajajo, da je bila predlagana na podlagi izbirnega postopka, nato so za zagotovitev dodatne neodvisnosti angažirali tudi zunanjega kadrovskega strokovnjaka:

»Kandidatka je izpolnjevala vse pogoje po zakonih o gospodarskih družbah in zavarovalništvu. Komisija je zanjo podala pozitivno oceno sposobnosti in primernosti.«

Ob tem izpostavljajo njene reference: med drugim je diplomirana ekonomistka z izkušnjami na področju bančništva, upravljanja tveganj in korporativnega upravljanja ter članica uprave Gorenjske banke in nadzornega sveta Krke.

Na protikorupcijski komisiji prijavo obravnavajo v predhodnem preizkusu. Doslej so pridobili pojasnila SDH, več informacij pa zaradi postopka, ki je v teku, ne morejo podati, razlaga Maša Jesenšek, svetnica za odnose z javnostmi na KPK. 

odmevna revizija

Računsko sodišče razkriva farso SDH pri kadrovanju v nadzorne svete

Nenad Glücks

10. junij 2026

Kako pa na takšna domnevna neskladja gleda stroka?

»SDH mora ravnati zakonito in v skladu s svojimi akti, vendar se pri korporacijskem upravljanju lahko zgodi, da dinamika enostavno ne omogoča izvedbe vseh postopkov,« je na kratko pokomentiral prof. dr. Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete.

»Pravila gredo seveda po vrsti – naprej je zakon. Zakon o gospodarskih družbah izključno nadzornemu svetu podeljuje pristojnost in odgovornost za kadrovanje ter imenovanje uprave. Zato SDH s svojimi internimi akti in kadrovskimi postopki ne more povoziti zakona. Prav tako ta interna pravila SDH pravno ne zavezujejo samostojnih družb – niti tistih, ki so v 100-odstotni državni lasti, pri družbah z mešanim lastništvom pa sploh ne. Tako, da tu gre za nek konflikt med lastniško željo po nadzoru in avtonomijo nadzornega sveta,« ocenjuje dr. Borut Bratina, profesor z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.

Tudi predstojnik katedre za gospodarsko pravo s te fakultete dr. Dušan Jovanovič konkretnega primera ne pozna, vendar skuša predstaviti pravilnost ravnanj v tovrstnih primerih:

»Pri nas se že dolgo izvaja sistem morokracije, ki pomeni tiho propadanje institucij, ki se ne odvija prek škandalov, ampak navideznega reda, urejenih procedur in skozi preobleko normalnosti. Posledično SDH (ob pomoči celo nekaterih strokovnih institucij) tepta procedure in uveljavljena pravila korporativnega upravljanja, zato je stanje v Sloveniji na enem najnižjih nivojev od osamosvojitve. Konkretno: člani nadzornega sveta za svoj predlog prevzemajo korporativno odgovornost, SDH kot upravljalec premoženja (lastnik kapitala) pa ne.«

Takšna praksa se, tako dr. Jovanovič, ponavlja vsaj 20 let; glavni krivec je vedno večinski imetnik kapitala v družbah z državno ali lokalno prisotnostjo. Nadzorni svet je bistveni predlagatelj kandidatov za sestavo nadzornega sveta, ker na podlagi profilizacije in spremljanja dela najbolje zaznava potrebe družbe in manjkajoča znanja. Pri tem je edino vodilo korist in interes družbe, je prepričan.

Nadzorni svet SDH: Nepravilnosti ni

V drugi prijavi anonimni prijavitelj opisuje posledice razmerja med Tomšičem in Podpečan, ki je bila do avgusta direktorica za pravne zadeve, pred tem pa je opravljala še vrsto drugih nalog – od sekretarke nadzornega sveta in uprave do članstva v kadrovski komisiji, ki upravi svetuje, koga naj predlaga v nadzorne svete državnih družb. 

Oba sta se zavila v molk, v službi za odnose z javnostmi na SDH nam podrobnosti o tem, kako so se spoprijeli s situacijo, niso razkrili. Sporočili so:

»Tomšič in Podpečan sta v tesnem osebnem razmerju, saj sta jo sama ob začetku razmerja razkrila delodajalcu in vsem zaposlenim. Nemudoma po tem so bili uveljavljeni ukrepi upravljanja s potencialnim konfliktom interesov v skladu z internimi predpisi. To pomeni, da Tomšič ni imel nikakršne pristojnosti za odločitve v zvezi z njo. Podrobnosti ne moremo razkrivati zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.«

Ker naj bi nadzorniki poleti sprejeli poročilo, da v tej zvezi ni bilo nepravilnosti, smo se obrnili še na Suzano Bolčič Agostini, ki jih vodi. Med drugim nas je zanimalo, ali so pri tem uvedli kakšno notranjo preiskavo ali kako so ukrepali. Odgovore nam je poslala prek iste službe: 

»Nadzorni svet je bil z zadevo seznanjen sočasno z upravo, prav tako je bil seznanjen z ukrepi, ki so bili v družbi sprejeti z namenom omejevanja potencialnega konflikta interesov. Ti so se mu zdeli primerni in skladni z internimi predpisi družbe. Prav tako je obravnaval več anonimnih prijav o tej zadevi in je vsakokrat ugotovil, da so bili vsi ukrepi spoštovani in da ni nikakršnih nepravilnosti.«

S tem se je lani prav tako ukvarjala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je nadzorni svet po obravnavi obvestila, da v zvezi z očitki iz prijave ni zaznala kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so navedli.

Vplivi so lahko tudi posredni

Medtem na KPK pravijo, da so letos in lani prejeli podobni prijavi. Glede letošnje v predhodnem preizkusu in na osnovi dokumentacije niso potrdili kršitve nasprotja interesov glede zaposlitev oziroma napredovanj Urške Podpečan.

Postopek prijave korupcije ima štiri faze. Prva je predhodni preizkus prijave, v kateri komisija ugotavlja, ali gre za sum kršitve, ki je v njeni pristojnosti.

Iz pojasnil družbe je namreč izhajalo, da se član uprave dosledno izloča pri vseh odločitvah, povezanih z njo.

»Ugotovili smo, da je tveganje za nasprotje interesov v SDH do določene mere ustrezno obvladano, ni pa v celoti odpravljeno. Vpliv osebnega razmerja med nadrejenim in podrejenim se namreč lahko kaže posredno (neformalno pogovori, usklajevanje stališč, oblikovanje predlogov pred formalnim odločanjem ...), pri čemer je takšne neformalne vplive težje zaznati in jih formalne izločitve praviloma ne morejo v celoti preprečiti.«

Zato, tako KPK, obstaja tveganje, da se kljub upoštevanju postopkov ustvari videz pristranskosti, ki lahko vpliva na zaupanje v objektivnost in transparentnost odločanja. Poleg formalnih mehanizmov izločitve je tako treba obvladovati še dejanske vplive osebnih razmerij. Potrebna je čim večja aktivnost in odgovornost nadrejenih – konkretno nadzornikov – ki morajo zagotoviti širši okvir mehanizmov za zaznavo neformalnih vplivov v takšnih primerih. Zaradi navedenega je komisija o lanski prijavi obvestila nadzorni svet.

Primer tudi v rokah policije

Obrnili smo se tudi na policijo in jih vprašali, ali obravnavajo sum kaznivega dejanja z zvezi z ravnanjem oseb na SDH, pri katerem naj bi omenjeno zasebno razmerje vplivalo na kadrovske ali druge odločitve. Zaradi interesa preiskave so s pojasnili skopi: 

»V okviru varstva osebnih podatkov lahko potrdimo, da v zadevi na podlagi prejete prijave vodimo predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja s poglavja kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. O ugotovitvah bo obveščeno pristojno tožilstvo,« sporoča Tomaž Tomaževic, predstavnik za odnose z javnostmi ljubljanske policijske uprave.

To poglavje med drugim prepoveduje kršitve temeljnih pravic delavcev.