Pri prevozu gotovine, ki je bil ta teden dvakrat žrtev ropa, je bil obakrat udeležen kombi Aktive. Foto: Aktiva facebook
Lastnik Aktive - njena kombija so ta teden dvakrat okradli - v preteklosti pral denar
Prvi mož skupine Aktiva je leta 2024 priznal krivdo za pranje denarja. S tožilstvom je sklenil dogovor o priznanju krivde, zdaj pa ga zaradi resnih sumov podmiznega dogovarjanja pri javnih razpisih preiskuje regulator trga.
Gotovina, ki jo prevažajo varnostna podjetja, je praviloma zavarovana. So bili pri obeh prevozih denarja (v Izoli in Ljubljani) ob ponedeljkovi in sredini tatvini upoštevani vsi predpisani postopki? Če se v preiskavi ugotovi, da so varnostniki ali varnostna služba opustili katerega od predpisanih varnostnih standardov, lahko za nastalo škodo odgovarjajo tudi odškodninsko; če se ugotovi, da je kdo od varnostnikov s tatovi sodeloval, pa seveda tudi kazensko.
Že drugič v tem tednu so tatovi sredi belega dne napadli vozilo za prevoz denarja. Gre za vozilo družbe Aktiva. Po ponedeljki tatvini v Izoli se je skoraj enak scenarij včeraj odvil še v ljubljanskem BTC.
V obeh primerih je šlo za isto varnostno podjetje, tatovi pa so izkoristili trenutek, ko sta varnostnika zapustila vozilo, in iz njega odnesli večjo količino gotovine.
Aktiva je eden največjih igralcev pri zasebnem varovanju in prevozih gotovine pri nas. Na spletni strani družbe piše, da izvajajo prevoze za družbe Petrol, NLB, Mercator in druge.
Aktiva pod lupo varuha konkurence
Poleg policije, ki se ukvarja s tatvino denarja iz dveh njenih vozil, Aktivo preiskuje tudi agencija za varstvo konkurence. Ta je »zaradi utemeljenih razlogov za sum, da so podjetja usklajeno ravnala, da bi preprečila, omejila ali izkrivila konkurenco v Sloveniji«, spomladi opravila hišne preiskave v več družbah, ki se ukvarjajo s storitvami varovanja. Med njimi so preiskali, na temelju anonimne prijave, tudi Aktivo.
Po naših informacijah so zasegli tudi mobilne telefone in računalnike ter dokumente, s katerimi bodo zdaj skušali dokazati, da tak sporazum res obstaja. Določene dokaze že imajo oziroma so jih pridobili še pred hišnimi preiskavami.
Agencija je nenapovedano preiskala prostore skupin Aktive in Sintala ter tudi zbornico za razvoj zasebnega varovanja.
Preiskavo so izvedli na temelju uredbe ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi izkazanih utemeljenih razlogov za sum, da so podjetja obeh skupin oddajala prikrojene ponudbe na javnih razpisih, da bi si razdelila javna naročila, določala cene in odpravila učinkovito konkurenco.
Prvi mož skupine Aktiva je Mihael Strmljan, ki je z večdesetmilijonskim premoženjem po oceni revije Manager eden najbogatejših Slovencev. V črni kroniki se je njegovo ime že pojavilo, in sicer med hišnimi preiskavami, v katerih so slovenski in bosansko-hercegovski kriminalisti preiskovali sum pranja denarja, zlorabe položaja in davčne utaje.
Strmljan je krivdo priznal, s tožilstvom - zastopal ga je odvetnik Stojan Zdolšek - pa je sklenil sporazum o priznanju krivde.
Kaj je počel eden najbogatejših Slovencev
Kaj je združba, v kateri se je znašel Strmljan, pravzaprav počela? Zlorabe so se začele z izdajo fiktivnih računov v slovenskih podjetjih, potem je sledilo pranje denarja prek nakazil v Bosno in Hercegovino in nato gotovinski dvigi pri nas. V sporne posle je bila po ugotovitvah policije vpletena osmerica obtoženih, ki so zagrešili različna kazniva dejanja, protipravna premoženjska korist pa je skupaj znašala okoli 3,3 milijona evrov.
V Strmljanovem primeru je šlo v Bosno in Hercegovino prek fiktivnih računov oziroma plačil za posle, ki se torej dejansko niso zgodili, 1,3 milijona evrov, ta denar pa se je nato vrnil v Slovenijo. Prek gotovinskih dvigov je denar – v Strmljanovem primeru je šlo za skupaj 1,1 milijona evrov – nato končal v poslovneževem žepu.
Ena od obtoženk je v postopku na sodišču priznala, da je v vlogi denarne mule na bankomatih dvignila skupaj vrtoglavih 565.000 evrov.
Kazniva dejanja so se dogajala dlje časa, preiskovalci pa so obtoženim prišli na sled na različne načine, tudi z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Okrožni državni tožilec Matija Hostnik je za Strmljana pred sklenitvijo sporazuma s tožilstvom za očitana mu kazniva dejanja predlagal tri leta zapora s preizkusno dobo štirih let.
Že pred sklenitvijo sporazuma s tožilstvom (sklenil ga je 12. aprila 2024) je poslovnež plačal vse utajene davke in poravnal vso škodo svojemu podjetju. Aktivi je vrnil več kot milijon evrov, privolil pa je tudi v plačilo zelo visoke denarne kazni v višini 720.000 evrov. Kot dodatni pogoj za sklenitev sporazuma z obtoženim poslovnežem je tožilec Matija Hostnik predlagal še dodatno plačilo v dobrodelne namene v vrednosti 280.000 evrov. Tudi Aktiva je na transakcijski račun organizacij, ki delajo v javnem interesu, nakazala 100.000 evrov.
Denarja kazen Strmljanu ni bila najvišja doslej
To je bila druga najvišja denarna kazen – najvišjo stransko denarno kazen so leta 2013 namreč dosodili lastniku družbe CGP Dariju Južni. Ta je, kot desetletje pozneje Strmljan očitno presodil, da ima tožilstvo v rokah trdne dokaze za očitana kazniva dejanja, zato se je s tožilstvom pogodil, da bo zaradi pranja denarja in oškodovanja cestnega podjetja CGP za državo opravil 1260 ur koristnega dela in plačal kazen v višini 1,31 milijona evrov. Odšteti je moral še 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam.
