Ali so štiri etaže parkirišč v območju arheoloških plasti in grobov res nujne ali pa gre morda za potrebe načrtovanega hotela v Kresiji, ne pa za potrebe meščanov?
Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Ljubljana trpi zaradi banalizacije
Prenova območja ljubljanske tržnice naj bi bil eden najpomembnejših projektov tega mandata župana Zorana Jankovića.
Projektu številni nasprotujejo, nedavno pa je bil v nenavadnih okoliščinah prekinjen strokovni postopek presoje vplivov na dediščino, piše Nina Granda v Outsiderju, občina pa kljub temu napoveduje začetek gradnje.
Tržnica se je razvila spontano po potresu leta 1895, ko je na mestu porušenega semenišča nastal prazen prostor, ki so ga meščani začeli uporabljati kot tržni prostor. Plečnik je tu načrtoval nov magistrat, a je bila uresničena le manjša komponenta – kolonada, ki jo poznamo danes.
Od leta 2006 se pojavljajo pobude za celovito ureditev območja, vključno z gradnjo štiri etaže globoke garažne hiše. Prav ta del projekta sproža največji odpor dela stroke in javnosti. Civilna iniciativa Tržnice ne damo opozarja, da bi tak poseg uničil enega ključnih družabnih prostorov mesta. Arhitekti predlagajo alternativno rešitev: garaže pod grajskim gričem, ki bi bile cenejše in manj invazivne.
Časovnica odločanja je dolga in politično zaznamovana
Leta 2008 je Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija tržnico razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena. Naslednje leto je Majda Širca odlok razveljavila. Leta 2012 je Žiga Turk za eno leto ponovno uvedel zaščito arheološkega najdišča Vodnikovega trga. Mestna občina Ljubljana, ki želi pod tržnico graditi garaže, od leta 2012 izpodbija zaščito na ustavnem sodišču. V času aktualne ministrice Aste Vrečko se projektu ponovno obeta zeleno luč, kljub nasprotovanju dela stroke.
Arhitekt Fedja Košir je že leta 2007 opozarjal, da lahko garaža uniči tako občutljiv prostor, kot je tržnica. Janez Suhadolc dodaja, da Ljubljana še vedno daje prednost avtomobilskemu prometu, kar onemogoča smiselno prostorsko načrtovanje. Janko Rožič opozarja na vse manjšo urbanistično ubranost mesta in podpira gradnjo garaž pod grajskim hribom. Tudi Društvo arhitektov Ljubljane je letos objavilo argumentirano nasprotovanje garažam pod tržnico.
Zastavlja se vprašanje, ali so štiri etaže parkirišč v območju arheoloških plasti in grobov res nujne. Ali gre morda za potrebe načrtovanega hotela v Kresiji, ne pa za potrebe meščanov?
»Ljubljana ne trpi zaradi gentrifikacije ali turistifikacije, temveč banalizacije: vitalni javni prostori se krčijo, nadomešča jih kič, odločitve pa so pogosto politično motivirane. Medtem ko je bila pri zasebnem projektu garaž pod Plečnikovim stadionom politika glasna, je pri občinskem projektu garaž pod tržnico presenetljivo tiho,« je še opozorila Granda.
