Minister za finance Andrej Šircelj je povedal, da novih davkov na bo, ni pa razkril, kako bo zmanjšal porabo, ki jo je zapisal v proračun. Foto: STA
Minister ni predstavil ukrepov, ki bi zmanjšali v proračunu načrtovane reze porabe
Proračunskih dokumenti, ki jih je vlada poslala v državni zbor, sprožajo nekaj vprašanj, odgovorov nanje pa v dokumentih ni.
V segmentu transferjev posameznikom in gospodinjstvom, za katere je letos predvidenih 2,27 milijarde evrov, prihodnje leto pa le še 1,9 milijarde evrov, se najbolj zmanjšata postavki družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Prva za okoli 160 milijonov evrov, druga pa za okoli 130 milijonov evrov. Tudi transferji v javne zavode (gre predvsem za plače javnih uslužbencev v javnih zavodih) se zmanjšujejo za več kot 100 milijonov evrov.
Na ministrstvu za finance Andreja Širclja so v proračunskih dokumentih predvideli, da se bodo transferji posameznikom in gospodinjstvom v 2027 zmanjšali z letošnjih 2,27 milijarde evrov na 1,9 milijarde evrov. Ob načrtovani 3,1-odstotni rasti skupne proračunske porabe, se hkrati občutno zmanjšujejo nekateri izdatki, piše N1.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom naj bi se zmanjšali za okoli 15 odstotkov. Fiskalni svet opozarja, da v proračunskih dokumentih ne najde ukrepov, ki bi takšno krčenje pojasnili.
Fiskalni svet, ki je v preteklosti opozarjal na nerealno proračunsko načrtovanje in nevzdržno rast očiščenih izdatkov, bo pri oceni proračuna in fiskalne politike vlade po besedah predsednika Davorina Kračuna pozoren na vprašanje realističnosti projekcij.
Če primerjamo oceno letošnje porabe, ki jo je vlada predvidela v pravkar sprejetem rebalansu, in predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, se prihodnje leto transferji posameznikom in gospodinjstvom zmanjšujejo za okoli 15 odstotkov, tekoči transferji v javne zavode pa za okoli tri odstotke, je izpostavil Kračun.
V segmentu transferjev posameznikom in gospodinjstvom, za katere je letos predvidenih 2,27 milijarde evrov, prihodnje leto pa le še 1,9 milijarde evrov, se najbolj zmanjšata postavki družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Prva za okoli 160 milijonov evrov, druga pa za okoli 130 milijonov evrov. Tudi transferji v javne zavode (gre predvsem za plače javnih uslužbencev v javnih zavodih) se zmanjšujejo za več kot 100 milijonov evrov.
Ob tem niti v obrazložitvi sprememb proračuna niti v zakonu o izvrševanju proračuna ne najdemo ukrepov, ki bi zagotovili takšen padec, kar lahko znova nakazuje na nerealistično načrtovanje, je opozoril predsednik Fiskalnega sveta.
Sredstva za plače v javnem sektorju se prihodnje leto zvišujejo, a ne za toliko kot letos. Letos je predvidena 12-odstotna rast mase plač (z 1,65 na 1,85 milijarde evrov), prihodnje leto pa le še 1,4-odstotna (na 1,88 milijarde evrov). Sta pa decembra letos in julija prihodnje leto predvidena še dva dviga plač v okviru plačne reforme, ki bo izvedena v skupno šestih korakih. Zakonodaja predvideva tudi usklajevanje plačnih razredov z inflacijo, če bo ta višja od 1,6 odstotka. Zato se poraja vprašanje, še piše portal, ali je tako majhna rast realna ali morda tudi tu vlada predvideva poseg v plače.
