Zdravstvena blagajna bi lahko ostala brez 100 milijonov evrov

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganega zmanjšanja transferja iz državnega proračuna iz 520 milijonov evrov na 420 milijonov evrov ter sprejel sklep, s katerim poziva poslanke in poslance, da se sredstva za zdravstveno blagajno v okviru rebalansa državnega proračuna za leto 2026 ne zmanjšajo.

Upravni odbor ZZZS pozive poslanke in poslance, da pred obravnavo na Odboru za finance Državnega zbora RS vložijo amandma k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (ZIPRS2627-A). Cilj predlaganega amandmaja je zagotoviti, da se zakonsko zagotovljena sredstva za zdravstveno blagajno ne zmanjšajo oziroma da se zagotovi dodatnih 100 milijonov evrov, ki jih predlog rebalansa trenutno ne vključuje.

Upravni odbor ZZZS je izrazil zaskrbljenost, ker najnovejša projekcija finančnega poslovanja ZZZS za leto 2027 v delu obveznega zdravstvenega zavarovanja kljub prenosu plačil v leto 2028 v višini 145 milijonov evrov izkazuje nepokrit primanjkljaj v višini 260 milijonov evrov. Upravni odbor ZZZS je ob obravnavi finančne problematike obveznega zdravstvenega zavarovanja izpostavil ključne razloge, ki zahtevajo ohranitev ustreznega obsega proračunskih sredstev.

Zmanjšanje sredstev za 100 milijonov evrov bi povečalo pritisk na likvidnost

Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 predvideva 420 milijonov evrov transfera državnega proračuna v zdravstveno blagajno, medtem ko finančni načrt ZZZS za leto 2026 vključuje z zakonom zagotovljena sredstva v višini do 520 milijonov evrov.

Če bi sredstva ostala na ravni 420 milijonov evrov, bi se dodatno povečal pritisk na likvidnost ZZZS in obseg plačil, ki bi jih bilo treba prenesti v leto 2027 in za to zagotoviti vire financiranja v finančnem načrtu za leto 2027, navajajo na ZZZS.

Po aktualni finančni projekciji bi skupni zamik plačil iz leta 2026 v leto 2027 dosegel približno 185 milijonov evrov, in sicer predvidoma 158 milijonov evrov plačil izvajalcem za zdravstvene storitve, 13 milijonov evrov za zdravila, 11 milijonov evrov za bolniška nadomestila in 3,5 milijona evrov za medicinske pripomočke.

»Takšen obseg zamikov bo pomembno vplival na likvidnost izvajalcev zdravstvenih storitev ter na dinamiko plačil za zdravstvene storitve, zdravila, medicinske pripomočke in bolniška nadomestila,« opozarjajo.

Rast odhodkov ima več vzrokov

Finančni pritiski na obvezno zdravstveno zavarovanje niso posledica enega samega dejavnika, še pojasnjujejo na ZZZS. Med pomembnejšimi so zakonska ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2024, učinki plačne reforme v javnem sektorju 2025-2028, dvig minimalne plače in uvedba zimskega regresa, demografski trendi ter razvoj novih zdravstvenih tehnologij, zdravil in medicinskih pripomočkov.

Pomemben finančni učinek ima plačna reforma za obdobje 2025–2028. ZZZS mora višje stroške dela, ki izhajajo iz novega plačnega sistema, upoštevati pri cenah zdravstvenih storitev, ki jih plačuje javnim zdravstvenim zavodom in drugim izvajalcem. Ocenjeni dodatni letni finančni učinek plačne reforme za ZZZS znaša približno 587 milijonov evrov.

Pomemben dejavnik je tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zaradi katere je ZZZS prevzel financiranje pravic, ki so se pred tem financirale iz tega vira. Odhodki za ta namen so se v obdobju po ukinitvi pomembno povečali, prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka pa ne sledijo v enaki meri rasti teh izdatkov ob hkratni prenizki določitvi začetne višine tega prispevka. V letu 2026 znaša manko sredstev iz tega naslova 184 milijonov evrov.

Na rast odhodkov vplivajo tudi staranje prebivalstva, napredek medicine, nova zdravila, diagnostične metode, medicinski pripomočki ter nove zdravstvene tehnologije. S tem se povečujejo tudi možnosti zdravljenja in dostopnost zdravstvenih storitev za zavarovane osebe. Samo zaradi povečanja števila zavarovancev nad 65 let v zadnjih 5 letih za 8% so ocenjeni dodatni odhodki zaradi večjih potreb prebivalcev skoraj eno milijardo evrov (v primerjavi z letom 2021).

Če izločimo vpliv ukinitve dopolnilnega zavarovanja in plačne reforme, bi ZZZS posloval izravnano, brez primanjkljaja prihodkov nad odhodki.