Pri Andreju Širclju so si pripisali zasluge za avgustovski proračunski presežek. Njihovo sporočilo za javnost je dvignilo marsikatero kritično obrv. Uradni podatek o gospodarski klimi je namreč še vedno negativen. Foto: STA
Šircljeva neumnost vznemirila Svobodo
To je bizarno, neumno in brez pomena, komentira sporočilo za javnost finančnega ministrstva ekonomist dr. Bogomir Kovač. Gre za politični pr, se strinja dr. Maks Tajnikar.
Z ministrstva za finance so pred dnevi sporočili, da naj bi bil avgustovski presežek v proračunu rezultat gospodarskega optimizma ob delovanju in načrtih oziroma programu sedanje vlade. Odgovor na vprašanje, kdo je avtor tega pojasnila, še čakamo. Kritični do teh besed so ekonomisti, pa tudi opozicija, ki je na to temo zastavila tudi poslansko vprašanje.
»Državni proračun je avgusta po predhodnih podatkih zabeležil nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov prihodkov in 1,3 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da je bilo v proračunu približno 90 milijonov evrov presežka. Razlog za to so višji prihodki, ki so zrasli bolj od odhodkov. Prihodki so bili za 251 milijonov evrov višji kot avgusta lani, odhodki pa za 58 milijonov evrov. Primanjkljaj v letu 2026 se je zmanjšal za 94,3 milijona evrov,« so pred dnevi sporočili z ministrstva za finance. In razlog za gibanja obrazložili takole:
»Temeljni razlog za večje prihodke naj bi bili rezultat gospodarskega optimizma ob delovanju in načrtih oziroma programu sedanje vlade.«
Sporočilo za javnost je nenavadno zaradi besedne zveze »naj bi« in tudi zaradi same vsebine.
Presežek je fiktiven
Konkretne številke kažejo, da so prihodki iz dohodnine in DDV odlični, a to nima nobene zveze z aktualno vlado. Bolj gre za posledico konzervativnih ocen, odpornega trga dela in neverjetne potrošnje. Avgustovski presežek pa je fiktiven, kar izhaja iz pojasnila Fiskalnega veta, ki je pridobil vse podatke: dobiček SDH je namreč avgusta knjižen kot prihodek, ne pa tudi kot odhodek (ker se izloča v proračunski sklad). Na to je opozoril tudi fiskalni svet v svoje aktualnem poročilu, ki si ga lahko preberete tukaj.
Kaj pa pravijo o sporočilu ekonomisti?
»To je bizarno, razlaga je neumna in brez pomena, pa ne glede na to, katera vlada oziroma finančni minister bi jo dal,« je kritičen profesor ljubljanske ekonomske fakultete dr. Bogomir Kovač.
Nič drugače ne meni nekdanji dekan te fakultete in nekdanji gospodarski minister dr. Maks Tajnikar. »Ta izjava oziroma pojasnilo ministrstva za finance je politični PR. Uradni podatek o gospodarski klimi je še vedno negativen, čeprav se od maja zlagoma popravlja. Sam pa največ dam pri oceni pričakovanj gospodarstva in zlasti gospodinjstev na podatek o gibanju denarnih rezerv prebivalstva in gospodarstva. Če se krepijo, optimizem in pričakovanja padajo. Letos so denarne rezerve nekaj časa stagnirale, zadnji podatek pa kaže na naraščanje. Nova vlada očitno še ni prebudila gospodarskega optimizma. Presežek prihodkov nad odhodki v zgolj enem mesecu, to je v avgustu, s katerim se hvali vlada, pa je bolj posledica dopustniškega nedela vladnih uradnikov na državnih denarjih kot pa radikalni zasuk v saldu državnega proračuna ali celo gospodarskih razmerah. V letošnjem fiskalnem letu je predvideno več kot dve milijardi minusa, en mesec v letu s tega vidika pa še ne pomeni veliko, saj bo do konca leta še kar veliko proračunskih izdatkov. Nekaj gospodarskega optimizma lahko izvira zgolj iz dejstva, da se nemško gospodarstvo oziroma celoten zahodno-evropski trg nekoliko pobirata in da doma končujemo državno financiran investicijski cikel, višja rast ob izrazitejši inflaciji v zadnjih mesecih letos v Sloveniji pa bi lahko prinesla tudi nekaj višje proračunske prihodke.«
Poslansko vprašanje Svobode
Sporočilo za javnost so zaznali tudi v Gibanju Svoboda. Poslanka Tamara Vonta je v zvezi z njim celo spisala poslansko vprašanje, v katerem pozitivno novico o proračunskih gibanjih sicer pozdravlja.
Razlaga gibanj resorja Andreja Širclja pa jo je presenetila:
... stavek smo ga morali prebrati najmanj dvakrat ... Dovolite mi, da ob tem izrazim svoje mnenje o ministrstvu za finance, ki spada med najpomembnejša ministrstva, če ni celo najpomembnejše. V strokovni javnosti prevladuje mnenje, da so tam zaposleni vrhunsko usposobljeni in da, ne glede na to, kdo je na oblasti, svoje delo jemljejo resno in profesionalno. Njihovo delo temelji na resnih analizah in izračunih, ne na domnevah. Glede na navedeno zato ministra za finance sprašujem, na podlagi kakšnih analiz naj bi bili večji proračunski prihodki v mesecu avgustu rezultat gospodarskega optimizma ob delovanju in načrtih oziroma programu sedanje vlade?
Na finančno ministrstvo smo vprašali, kdo je avtor te sporne razlaga. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
