Čaka nekdanje vodilne v GEN kazenski pregon in ugotavljanje odškodninske odgovornosti?

Uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) je v ponedeljek v imenu države sprejela osem sklepov, med njimi je spremenila akt o ustanovitvi državne družbe Gen energija. Sprememba je bila po naših informacijah nujna, da bi položaj predsednika uprave GEN energije lahko zasedel Andrej Vizjak, ki naj ne bi izpolnjeval pogoja več kot pet let delovnih izkušenj na vodstvenem položaju v velikem podjetju.   

Pozornost javnosti pa sta vzbudila tudi sklep tri in štiri: 

3. Ustanovitelj podeli razrešnico poslovodstvu družbe GEN energija d.o.o. za poslovno leto 2025. Zahtevki iz odgovornosti za škodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica.

4. Ustanovitelj podeli razrešnico nadzornemu svetu družbe GEN energija d.o.o. za poslovno leto 2025. Zahtevki iz odgovornosti za škodo se lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica.

Pod sklepe, ki si jih lahko preberete na koncu članka, sta se podpisala tako Žiga Debeljak kot Janez Tomšič, za zdaj še vodilna na SDH. Čeprav se zdi kontradiktorno, da lastnik sprva podeli potrdi preteklo delo uprave in nadzornega sveta, nato pa v naslednjem stavku doda, da lahko zoper njih uveljavlja tudi zahtevke za odškodninsko odgovornost, strokovnjak s področja korporativnega prava doktor Borut Bratina pojasnjuje: 

»Razrešnica je poseben korporacijski inštitut, ki ga ureja zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Z njim delničarji potrdijo delo uprave in nadzornega sveta v preteklem letu. Podelitev razrešnice v delniški družbi izrecno po zakonu NE pomeni odreka odškodninski odgovornosti. Za d.o.o. (Gen energija je d.o.o.) pa bi lahko bil takšen učinek, zato je treba posebej zapisati, da podelitev razrešnice v d.o.o. ne pomeni odreka morebitne odškodninske obveznosti. Zato je navedba v 3.in 4.točki zgolj formalnost in je prav, da je zapisana.«

Tako vodilne na Gen energiji lahko čakajo postopki ugotavljanja odškodninske odgovornosti za preteklo opravljeno delo. Po naših informacijah pa ni izključena niti vložitev kazenskih ovadb, saj nekateri sporni postopki iz leta 2016, ki so neomogočili državi nadzor nad GEN-I, kar smo pisali tukaj, še niso zastarali, še trdijo naši viri. 

Kaj se je dogajalo na »famozni« ponedeljek? 

Kot je znano, je država že v ponedeljek zjutraj zamenjala vodstvo GEN energije, kar naj bi presenetilo tudi Nado Drobne Popović, ki je po trditvah naših virov svoj pisni odstop načrtovala za sredo ob konstitutivni seji nadzornega sveta. A tu se država ni ustavila.

Z vodstvom, konkretno z direktorico GEN EL (hčerinsko družbo GEN EL) Martino Pohar in nadzorniki GEN EL (gre za zaposlene v GEN-I), se je dogovorila, da se umaknejo. Za kakšen dogovor gre, ni znano, prav gotovo pa so bili opozorjeni o njihovi odgovornosti.  

Zaradi sodelovanja direktorice GEN-EL se je odprla pot do GEN-I. Državni GEN energija in GEN EL sta namreč lastnika GEN-I. Sledil je takojšnji sklic skupščine GEN-I, kjer sta GEN energija in GEN EL izglasovala razrešitev prvega moža GEN-I Maksa Helbla in na to mesto imenovala Jureta Sokliča. Šok, ki ga tudi vodstvo GEN-I ni pričakovalo.

Po skupščini je direktorica GEN EL odstopila. Država pa naj bi v kratkem družbo GEN EL, ki naj bi bila namenjena privatizaciji GEN-I, ukinila.  

To seveda ni bila akcija oziroma ideja pristojnega ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, pač pa dobro premišljena pravna igra, ki je po naših informacijah nastala izpod peresa odvetniške družbe Zaman in partnerji.   

Po trditvah naših virov razrešeni vodilni zdaj iščejo pravne možnosti pri uglednih pravnih strokovnjakih, a s pravniki, s katerimi smo govorili, so nam zatrdili, da ni videti, da bi bilo v postopku kaj spornega oziroma da je zadeva narejena »by the book«.  

Tudi ustavno sodišče ne more več pomagati Golobovemu GEN-I 

Na današnji prvi septembrski seji ustavnega sodišča za zdaj na dnevnem redu ni odločanja o začasnem zadržanju in ustavni presoji novele zakona o gospodarskih družbah, ki sta ju predlagala Svoboda in SD. Opozicijski stranki sta namreč v noveli videli možnost velikega posega v upravljanje podjetja Gen-I.

Z ustavnega sodišča so nam v zvezi z obravnavo novele zakona o gospodarski družbi povedali takole: 

»dnevni red seje ustavnega sodišča se lahko spremeni vse do začetka seje.«

A pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, trdijo, da je zdaj to povsem nepomembno vprašanje. S kadrovskim posegom, ki se je pripetil v ponedeljek v skupini GEN, je novela ZGD-1 izgubila smisel oziroma bo veljala za naprej. In četudi bi ustavno sodišče odločilo, da je sprememba neustavna, odločitev ne bi imela učinka na izvedene kadrovske poteze države, ki so se v GEN pripetile v ponedeljek.       

Spodaj si lahko preberete sklepe ponedeljkove skupščine državnega GEN energije.