side-text
Večnamenska helikopterja bosta za poškodovane in težko bolne pomenila mnogo slabše pogoje, pa tudi slabše pogoje za delo reševalnih ekip. FOTO: STA

FOTO: STA

Politika

Minister Vrtovec »po vodik« v deželo vzhajajočega sonca

Infrastrukturnega ministra bodo na obisku spremljali predstavniki podjetij Eles in Plinovodi.

Je obisk ministra za infrastrukturo in energetiko zgolj turističen ali pa ima Slovenija resne namene z uporabo vodikovih tehnologij? Minister Jernej Vrtovec sicer ni prvi, ki je obiskal Japonsko zaradi uporabe zelenega vodika.

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

V Evropski uniji vodik predstavlja manj kot dva odstotka celotne energetske porabe energije. V Sloveniji statistični urad samostojno ne beleži njegove porabe, zbira pa podatke, koliko ga uvozimo in izvozimo.

Kot kaže, Slovenija na tem področju še ni naredila odločilnega koraka. Se pa bo minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec 10. septembra mudil na ministrskem srečanju, enem ključnih mednarodnih forumov za razpravo o razvoju in uporabi vodikovih tehnologij. Tja ga je povabil tamkajšnji minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo Ryosei Akazawa, s katerim bosta podpisala memorandum o sodelovanju med ministrstvoma na področju vodika in njegovih derivatov, razlagajo v službi za odnose z javnostmi. Srečanje, ki bo v Chibi na Japonskem, bo potekalo dva dneva:

»V okviru obiska bodo obravnavane tudi možnosti razvoja in uporabe vodikovih tehnologij, vključno z infrastrukturo za prenos in distribucijo vodika. Ministra bodo spremljali tudi predstavniki družb ELES in Plinovodi.«

Družbi bosta z japonskim energetskim podjetjem Yokogawa Electric Corporation podpisali memorandum o soglasju na področju vodikovih tehnologij. Sicer sta del slovenskega konzorcija za vodik, katerega cilj je vzpostavitev vseslovenskega vodikovega ekosistema ter povezovanje proizvodnje, infrastrukture, transporta, shranjevanja in uporabe vodika, še dodajajo na ministrstvu.

»Ker Japonska sodi med vodilne države pri razvoju vodikovih tehnologij, je sodelovanje pomembno za prenos znanja, razvoj konkretnih projektov in uresničevanje slovenskih načrtov na tem področju.«

Obiski ministrov na Daljnem vzhodu

V Sloveniji z njim se ukvarjajo v nekaterih pilotnih projektih, a je kot energent še daleč od množične uporabe. V zadnjih nekaj letih so zaživele tudi nekatere pobude na tem področju. Marca 2024 je 18 akterjev – med njimi tudi Eles – podpisalo pogodbo za vzpostavitev ekosistema iz nizkoogljičnih virov, k čemur so želeli pritegniti tudi enega japonskega partnerja. 

Vodik so si zamislili kot osrednji medij za pretvorbo in shranjevanje energije iz nizkoogljičnih virov, ki se lahko uporabljajo v transportu, energetiki in industriji. Konzorcij je podprla tudi država, v Elesu pa so opozorili, da nimajo partnerja s proizvodnimi zmogljivostmi in s tehničnim strokovnim znanjem, ki bi vodikov ekosistem udejanjil.

Aprila 2024 sta Japonsko obiskala tudi tedanja zunanja ministrica Tanja Fajon in visokošolski minister Igor Papič, ki sta se srečala z vladnimi in gospodarskimi predstavniki; posebej so razpravljali o krepitvi sodelovanja na področju zelenega vodika.

Novembra 2024 je okoljsko ministrstvo podpisalo memorandum s Partnerstvom za čisti vodik, kar naj prispevalo k izvajanju projekta Severnojadranske vodikove doline – ta združuje 37 slovenskih, hrvaških in italijanskih partnerjev, ki skupaj pripravljajo 17 pilotnih projektov, od vodikove proizvodnje do njegove uporabe. Septembra 2025 so na obrambnem ministrstvu in Elesu zagnali projekt za razvoj vodikovih tehnologij. Decembra lani pa je bil sprejet zakon o spodbujanju obnovljivih virov energije, ki je prinesel podporno shemo za proizvodnjo zelenega vodika.

Februarja 2026 se je zaključil razpis za spodbujanje podjetij na področju vodika v vrednosti 20 milijonov evrov. V Stanežičah so medtem odprli prvo javno vodikovo polnilnico za različna vozila, kjer polnijo tudi deset vodikovih avtobusov LPP. Odtlej Energetika Ljubljana počasi vzpostavlja lastno proizvodnjo zelenega vodika. Maja so na Institutu Jožef Stefan napovedali, da bo vodnik v prihodnje ključen za zanesljivo, varno in odporno energetsko oskrbo pri nas.  raziskovali vodikove tehnologije.

V Gen energiji so ocenili, da bodo stroški proizvodnje brezogljičnega vodika do leta 2030 morali pasti za več kot polovico, če bi želeli, da se vodik spremeni v izvedljivo alternativo običajnim fosilnim gorivom. 

Stroški še neznani

Na poti bodo ministra Vrtovca spremljali vodja službe za mednarodne zadeve in protokol Jana Lenarčič, vodja kabineta Klemen Babnik ter dva predstavnika policije, ki bosta skrbela za njegovo varovanje. Na Japonsko se bodo predvidoma odpravili prihodnji torek, v Slovenijo pa vrnili prihodnjo soboto dopoldne. 

Strošek letalskih vozovnic in rezervacij sedežev znaša 16.532 evrov. Stroške poti obeh varnostnikov bo ministrstvu povrnila policija. Podatek o skupnih stroških poti še ni znan, saj bo hotelsko namestitev rezerviralo slovensko veleposlaništvo v Tokiu, ministrstvo pa bo stroške poravnalo naknadno. Končni znesek bo vključeval dnevnice in druge upravičene stroške, pravijo na ministrstvu.

Pretekli odmevni obiski

V preteklosti je v javnosti odmeval obisk tedanje infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek na Kitajskem. Junija 2019 se je med drugim udeležila sejma, na katerem je predstavila projekt drugega tira ter se srečala s podpredsednikom kitajske vlade. V družbi tedanjega predsednika uprave Luke Koper si je ogledala tamkajšnje pristanišče. Njen obisk si je marsikdo zapomnil po tem, da je za 1.500 kilometrov dolgo pot namesto letala izbrala hitri vlak. Ta možnost jo je približala ideji, da bi tudi pri nas gradili hitro železnico. Pri tem večmilijardnem projektu si je zamislila še sodelovanja Benetk in Dunaja.

Tedaj so ji v javnosti očitali, da je obiskala državo, kjer se vlaki vozijo 350 kilometrov na uro, medtem ko se pri nas vozimo desetkrat počasneje, zato bi težko k nam prenesli njihove prakse.

T. i. ministrski turizem so v prejšnji vladi očitali tudi ministrici za digitalizacijo Emiliji Stojemenova Duh, ki se je leta 2023 na Kitajskem udeležila panela o umetni inteligenci ter ministri Asti Vrečko, Matjažu Hanu, Klemnu Boštjančiču in Mateju Arčonu, ki so leta 2024 obiskali pariške olimpijske igre. Izstopali sta še zunanja ministrica, ki je obiskala številne države, s katerimi nimamo tesnih poslovnih povezav, kot so Etiopija, Tanzanija, Kenija, Somalija, Benin, Togo in Tajska ter predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki se je leta 2023 odpravila v Ruando in Ugando. Minister za delo Luka Mesec je leto pred tem obiskal New York, kjer se je udeležil konference Združenih narodov, obisk pa združil z dopustom.