Tesne sodelavke nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča, danes poslanca Gibanja Svobode, so varen pristan našle pri Jani Ahčin na računskem sodišču. Foto: BOBO
Boštjančičevi kadri preplavili računsko sodišče
Vsaj tri na »novo« zaposlene so bile nedolgo nazaj tesne sodelavke nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
Kako neodvisno je lahko računsko sodišče, če njegova predsednica Jana Ahčin na široko odpira vrata političnim kadrom?
Računsko sodišče se bo kadrovsko okrepilo z novim oziroma še enim imenom iz kroga nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Po Saši Jazbec, njegovi nekdanji državni sekretarki in nesojeni guvernerki Banke Slovenije, ki se je tam zaposlila z julijem, se je računskemu sodišču sredi avgusta pridružila še nekdanja generalna sekretarka na ministrstvu za finance v času Boštjančiča Vesna Zupančič Klarič.
Postala je vodja finančno-računovodske službe, s čimer je uvrščena v 45. plačni razred.
Že junija se je na svoje zamrznjeno delovno mesto na računsko sodišče vrnila Katja Božič, prav tako nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu. Na tej funkciji je bila od 15. septembra 2023, pred nastopom mandata pa je na računskem sodišču delala kot svetovalka v predsednikovem kabinetu, vrhovna državna revizorka in ponovno kot svetovalka. Zdaj je zaposlena v službi za strategijo IT, analitiko in upravljanje informacijskih storitev na delovnem mestu svetovalec za statistiko, so nam potrdili na računskem sodišču, kar jo umešča v 44. plačni razred.
Pojasnili so, da ni podrejena predsednici računskega sodišča, temveč vodji omenjenega oddelka. V preteklosti je bila zaposlena v podjetju Aleph Solution, Gorenjski banki, Evropski investicijski banki, finančnem ministrstvu, UniCredit Banki Slovenije, Potezi in Banki Slovenije.
Predsednica Ahčin se je obdala s petimi svetovalci
Medtem so v t. i. kabinetu A, kamor sodijo najožji sodelavci in svetovalci predsednice računskega sodišča Jane Ahčin, zaposleni:
| zadolžitev | plačni razred | |
| Boštjan Novak | priprava strokovnih gradiv za predsednico za mednarodno sodelovanje, organizacija domačega in mednarodnega sodelovanja računskega sodišča z drugimi organi, izvedba protokolarnih dogodkov | 43. |
| mag. Saša Jazbec | oblikovanje ključnih sistemskih rešitev, opravljanje nalog, ki jih neposredno odredi predsednica | 44. |
| Rajko Gerič | priprava komunikacijske strategije, priprava in usklajevanje sodelovanja z različnimi skupinami zainteresirane javnosti | 44. |
| Martin Brumec | področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnega partnerstva | 47. |
| mag. Nina Koščak | oblikovanje ključnih sistemskih rešitev, metodoloških navodil za izvajanje revizijskih postopkov | 49. |
Osnovne plače (brez dodatkov) v omenjenih razredih segajo od 4378 do 5228 evrov bruto na mesec.
Tako so se v približno treh mesecih od menjave oblasti na računskem sodišču znašle tri Boštjančičeve operativke. Kritiki takšnega zaposlovanja se sprašujejo, kakšno sporočilo o neodvisnosti računskega sodišča daje njegova predsednica s tem, ko na široko odpira vrata političnim kadrom točno določene stranke? Kako neodvisne so oziroma bodo revizije računskega sodišča in, ali ne bo takšno kadrovanje omajalo verodostojnost sicer »neodvisne« ustanove?
Ahčin: »Kako je lahko organ neodvisen, če ni finančno neodvisen.«
Jana Ahčin vodi računsko sodišče od julija 2022. Poleg petih svetovalcev ji pri tem pomagata še dva namestnika. Novembra 2024 je javno opozarjala, da finančni pogoji in vrednotenje delovnih mest na tej instituciji ogrožajo njegovo neodvisnost ter sposobnost pridobivanja in zadržanja visoko usposobljenih revizorjev.
Tedanji Golobovi vladi in vodstvu državnega zbora je poslala protestno izjavo zoper posege v njegovo neodvisnost. Očitala jim je, da so jim s plačno reformo razvrednotili delovna mesta in mimo dogovora znižali njihovo financiranje za 3,9 milijona evrov.
»Kako je lahko organ neodvisen, če ni finančno neodvisen,« se je tedaj spraševala.
Danes na računskem sodišču Ahčin zaposluje prav te politične kadre, ki jim je očitala poseg v neodvisnost.
Kot izhaja iz letnega poročila za 2025 v tej instituciji sicer niso izpolnili kadrovskega načrta, saj se je število zaposlenih gibalo okrog 125 namesto 139. To pripisujejo splošnemu trendu zaposlovanja v javnem sektorju, kjer je vse manj prijav na prosta delovna mesta ter s tem tudi manjši bazen primerno usposobljenih kandidatov.
Na število kakovostnih prijav pa nedvomno vpliva tudi ugled institucije.
