Saša Jazbec je kot državna sekretarka nasprotovala ugotovitvam računskega sodišča, zdaj bo tam zaposlena. Službo je dobila brez razpisa in kot premestitev.
Foto: Žiga Živulovič jr. /BOBO
Sekretarka Jazbec, ki je obračunavala z Računskim sodiščem, dobila službo prav tam
Po nekdanji šefici Ukoma še ena odmevna zaposlitev s premestitvijo v okviru javnega sektorja in brez razpisa.
Vrstijo se prezaposlitve izbranih kadrov nekdanje vlade brez razpisov. Državna sekretarka za proračun Saša Jazbec v času vlade Roberta Goloba ima novo službo in plačo nekaj več kot 4500 evrov bruto. Jutri začenja delo kot svetovalka predsednice računskega sodišča.
Saša Jazbec, nekdanja državna sekretarka za proračun na finančnem ministrstvu in nesojena guvernerka Banke Slovenije v času, ko ga je vodil Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), v sredo začenja svojo novo službo.
Z julijem bo po naših informacijah postala svetovalka predsednice računskega sodišča Jane Ahčin. Za njeno zaposlitev ni bilo razpisa.
To so nam potrdili tudi na računskem sodišču.
Premestili so jo v drug državni organ
Saša Jazbec je bila zaposlena v skladu z zakonom o javnih uslužbencih, so nam pojasnili, in sicer v okviru premestitve. »Skladno s 3. členom zakona je delodajalec v državnem organu Republika Slovenija. Z drugimi besedami povedano - gre za premestitev iz enega organa v drug organ znotraj istega delodajalca,« so za Info360 pojasnili na računskem sodišču.
V skladu z navedenim postopkom je mogoče premestiti javnega uslužbenca med državnimi organi, pri tem pa ni potreben postopek javnega natečaja. Delovno razmerje v primeru premestitve javnemu uslužbencu ne preneha, temveč se naloge izpolnjujejo po določenem datumu pri drugem državnem organu in se delovno razmerje samo nadaljuje.
»Saša Jazbec je na računskem sodišču razporejena v kabinet predsednice in je uvrščena v 44. plačni razred (kar pomeni 4509 evrov bruto, op. p.). Zaposlena ne bo delovala na področju svojega dosedanjega dela na finančnem ministrstvu, poudarjajo, prav tako ne bo delovala na revizijah državnih organov. Zaposlena tudi nima dostopa do podatkov o revizijah, ki bi lahko zadevale njeno področje dela na ministrstvu za finance«. Tako odgovarjajo na dileme glede njene (ne)odvisnosti, ki se porajajo zaradi njenega delovanja v preteklosti.
Nasprotovala ugotovitvam pri Litijski
Spomnimo, ko je bilo računsko sodišče kritično glede nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani, je Jazbec tem kritikam nasprotovala.
Računsko sodišče je namreč vztrajalo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupno 7,7 milijona za nakup stavbe zagotovljenih s prerazporeditvijo iz splošne proračunske rezerve, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.
Ministrstvu za finance je sodišče očitalo kršitev pravil izvrševanja proračuna in tudi pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna, ki med drugim določa, da so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu.
Na finančnem ministrstvu so z Jazbec vztrajali, da je bila prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve zakonita, ker da je šlo za »nepredviden namen«, pri čemer pa so priznali, da se glede tega pojma z računskim sodiščem »praviloma razhajajo«, roki v pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna pa da so le »instrukcijski«.
Klestenje sredstev sodišča
Jazbec je bila zraven tudi pri zmanjšanju proračunske postavke za financiranje računskega sodišča konec leta 2024, ko je vlada Roberta Goloba s sprejetim proračunom za skoraj tretjino (za 30 odstotkov oziroma 3,86 milijona evrov) zmanjšala proračun računskega sodišča.
To krčenje sredstev so na računskem sodišču tedaj označili za nedopustno, razumeli so ga kot velik pritisk oziroma napad na njegovo finančno neodvisnost.
Na novinarsko vprašanje, ali bi pri tem lahko šlo za maščevanje vlade zaradi razkritij računskega sodišča v aferi sodna stavba, je predsednica Jana Ahčin tedaj odgovorila: »Malce grenkega priokusa mogoče ostaja in se poraja dvom, da bi to vseeno lahko pomenilo nekakšen vladni revanšizem, a močno upam, da ne.«
V vladi so tedaj pojasnjevali, da so sredstva računskemu sodišču zmanjšali z dopolnilom, ki ga je sprejela »zakonodajna veja oblasti, vlada pa je dopolnilo podprla«, ker so zagotavljali sredstva za pripravljalna dela pri reševanju pereče prostorske problematike onkološkega inštituta, ki jih prej zaradi pomanjkanja dokumentacije še ni bilo mogoče načrtovati, in ker je ocenila, da bo kljub dopolnilu predlagana višina sredstev zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti računskega sodišča.
Računsko sodišče je tedaj opozorilo tudi na poseg v plače funkcionarjev računskega sodišča z novim plačnim sistemom, ki naj bi prinesel neustrezno vrednotenje funkcij in neusklajeno razmerje med njimi. Vlada je po njihovem mnenju s tem zakonom računsko sodišče kot eno ključnih institucij v državi razvrednotila, zato so se obrnili tudi na ustavno sodišče.
Kritiki zaposlitve Saše Jazbec na računskem sodišču se sprašujejo tudi, ali bo lahko delovala politično neodvisno oziroma skozi enako prizmo presojala poteze, ki jih bo z javnim denarjem vlekla vlada Janeza Janše.
Njena zaposlitev na računskem sodišču spominja na zaposlitev, ki jo je s tripartitnim dogovorom dobila nekdanja direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman, in o kateri smo pisali tukaj. Takrat smo vprašali računsko sodišče o morebitni spornosti zaposlitve Bezjak Cirman brez razpisa, a te niso mogli ugotoviti brez opravljene revizije.
Mnenje pravnega strokovnjaka
Pravna ureditev za funkcionarje (to je državna sekretarka) in javne uslužbence na položaju (to je direktor vladne službe, kot je Ukom) se precej razlikuje, razlaga pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat.
Zaposlitev uradnika na položaju po prenehanju položaja je mogoča brez razpisa po zakonu o javnih uslužbencih, pravico funkcionarja, da se vrne na prejšnje delovno mesto pa ureja zakon o funkcionarjih. Skratka, zakoni določajo precej različnih možnosti za zaposlitev po prenehanju funkcije ali položaja. »Vendar je treba povedati, da sama splošna trditev, da je delodajalec v teh primerih isti, torej Republika Slovenija (to sicer drži), ne zadošča, pač pa mora biti izpolnjena konkretna zakonska podlaga za zaposlitev brez javnega natečaja.« Da se lahko v javni službi oseba zapolni tudi brez javnega natečaja, vendar je to izjema, ki mora biti izrecno določena z zakonom, pri čemer ne sme nesorazmerno posegati v druge ustavne pravice.
Pirnat glede Jazbec še meni, da samo ugovarjanje ugotovitvam računskega sodišča ni težava, saj zakon o računskem sodišču izrecno zagotavlja pravico revidiranemu organu in osebam v njem, da ugovarjajo ugotovitvam računskega sodišča in v zvezi s tem navajajo svoje argumente. »To tudi pomeni, da zavračanje ocene računskega sodišča kolikor je ostala v mejah uveljavljanja zakonskih pravic, nikakor ne pomeni, da za zaposlitev na Računskem sodišču ne bi bila primerna.«
