Bo Janša pri GEN-I zgolj prevzel modus operandi Goloba ali pa bo v družbi naredil red?

»Gre za izvrstno domišljen sistem, kako je največji trgovec elektrike pri nas okrog prinesel svojega lastnika,« nam pove eden od strokovnjakov s področja energetike, ki želi ostati neimenovan.

Seveda pri križnem lastništvu ne gre za idejo enega človeka in to zagotovo ni bila ideja nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba, nam povedo, pač pa naj bi ta izvrstna ideja po naših informacijah nastala izpod peresa vodilnih kadrov energetike ter priznane odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji.

Ta izvrstna ideja omogoča, da je država že vsaj deset let zaklenjena v lastništvu skupine GEN. 

Kdo je omogočil to »škodljivo« pogodbo?

Navzkrižno lastništvo je imelo blagoslov države. V letu 2016 je na vrhu državnega GEN energije tedaj sedel dolgoletni direktor Martin Novšak. Slovenski državni holding, ki v imenu davkoplačevalcev skrbi za državno srebrnino, pa je vodila Lidija Glavina s članico Nado Drobne Popovič. Danes slednja sedi na mestu predsednice uprave državnega GEN energije. Lidija Glavina pa v podružnici GEN-I v Milanu.    

Struktura, ki onemogoča državni zbor

Pojdimo po vrsti. V ospredju so torej tri družbe: GEN energija (ki je v 100-odstotni državni lasti), GEN-I (največji trgovec z elektriko pri nas) in projektna družba GEN-EL.

Začnimo z družbo, ki je kamen spotike. GEN-I vodi Maks Helbl, mož Barbare Kolenko Helbl, ki je bila generalna sekretarka Golobove vlade, prej pa je delala v GEN-I. Njegovo imenovanje na vrh GEN-I je podprl Robert Golob.

»Sedanji direktor GEN-I je v družbi od leta 2005, predsednik uprave pa je postal, ker je bil najboljši notranji kandidat, je pred časom v državnem zboru dejal Golob.«

GEN-EL je uradno slovenska naložbena družba s sedežem v Krškem, ki deluje znotraj skupine GEN. Vloga družbe je splošni javnosti nekakšna neznanka, naši sogovorniki s področja energetike pa so jasni: družba je bila ustanovljena za namene privatizacije GEN-I. Še več: GEN-EL poimenujejo kar poštni nabiralnik.

Vendar ta poštni nabiralnik v resnici GEN-I omogoča, da nadzira samega sebe. Kot je za Info360 povedal ekonomist Jaklič:

»Gre torej za krožno oziroma navzkrižno lastništvo, pri katerem je država v ekonomskem smislu končni in edini lastnik celotnega sistema, nima pa temu ustreznega upravljavskega vpliva.«

O čem govorimo? Lastnika GEN-I sta državni GEN energija in GEN EL. GEN EL pa je ob državnem GEN energiji hkrati tudi lastnik GEN-I. To pomeni, da sta GEN-I in GEN EL eden drugemu lastnik. (navzkrižno lastništvo).

Sprememba zakona brca v temo

Kot smo pisali, GEN-I ima več kot 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov, nekatere skrbi, da bi ta denar vodstvo GEN-I lahko porabilo za njegovo privatizacijo, in sicer na način, ki smo mu bili priča v času »tajkunizacije.« Vodstvo najame bančna posojila, ki jih poplača prav z dobički družbe.

A to se zdi malo verjetno. Vsaj tako meni minister za infrastrukturo in energetiko Vrtovec. Čeprav naši viri trdijo, da to ni povsem nemogoče, saj GEN-I za zdaj obvladuje tudi GEN EL. Torej dve podjetji v strukturi.   

Cilj države je torej gotovo, da pride do teh milijonskih dobičkov. Tudi zaradi obvladovanja medijske krajine in tudi, da prevzame nadzor nad družbo.

Naši viri pa od tem dodajajo, če bo državi uspelo priti do GEN-I (zdaj tam država revizije ne more izvesti, saj nima večine) bodo najbolj zanimive transakcije s tujino in razkritje, komu denar zares odteka. GEN-I je namreč mednarodna skupina, ki ima številne podružnice v tujini. Spomnimo samo na podružnico v Romuniji, kjer so Robertu Golobu domnevno ukradli identiteto. Afera, ki še do danes nima epiloga.   

Vlada Janeza Janše se je podviga lotila s spremembo zakonodaje, a več strokovnjakov nas je opozorilo, da to ni bil pravi korak.

Desna vlada je pač morala vedeti, da bo zakon o gospodarskih družbah romal na ustavno sodišče. Čeprav po mnenju večine pravnih strokovnjakov razloga za začasno zadržanje ni, pa nas ustavno sodišče zadnje čase »negativno« preseneča. 

Po naših informacijah sicer že prihaja do pritiskov na nekatere ustavne sodnike, naj novelo zadržijo. Češ da bo že prihodnji teden (ob sklicu konstitutivne seje nadzornega sveta) prišlo do kadrovskih rošad in s tem do nepopravljivih posledic. Ob tem se glede pritiskov na sodnike omenja enega zadnje imenovanih ustavnih sodnikov pod Golobovo vlado Primoža Gorkiča, ki naj bi bil sodnik poročevalec v tej zadevi. 

Informacijo preverjamo tudi uradno na ustavnem sodišču.  

Edina pot je sodna pot

Trenutna organizacijska oblika, ki državi onemogoča nadzor, ni nezakonita. Navzkrižno lastništvo, če posamezni lastnik ne dokaže, da je onemogočen oziroma so njegove glasovalne pravice okrnjene, ni nezakonito. 

In čeprav ni nezakonito, to ne pomeni, da se sistem sme izigravati na škodo drugih lastnikov.

Država bo torej za organizacijsko spremembo skupine GEN morala dokazati, da GEN-I pravzaprav nadzira samega sebe in da sam obvladuje odločanje.

A kako to storiti?  Ker je lastništvo razdeljeno na pol, namreč lahko druga stran izpodbija sklic skupščine, sprejete sklepe, spremembo družbene pogodbe in še bi lahko naštevali. V teh primerih je rešitev zgolj in samo v tem, da se država obrne na sodišče. In četudi se omenja »pristranskost« sojenja v Krškem, je druga – pritožbena – stopnja v Ljubljani.  

Država bo tako morala dokazati, da gre za izigravanje določb ZGD-1 o povezanih osebah, da iste oziroma povezane osebe obvladujejo GEN-I in GEN-EL, GEN-EL pa, da na skupščinah GEN-I vedno glasuje po navodilih vodstva GEN-I. Taka struktura družbenikov je torej postavljena zato, da se GEN energiji (torej državi) onemogoči izvrševanje upravljavskih pravic in gre za zlorabo glasovalne pravice, zato lahko GEN energija (država) zahteva sodno varstvo.

Še več. Če je iskren načrt države, da konča prevlado posameznih interesov v GEN-I in izvršuje svoje glasovalne pravice, bo poskrbela tudi za ukinitev GEN– EL ali pa za spremembo družbene pogodbe in vodstva družbe. Prvi korak pa je nedvomno sklic skupščine te družbe, ki naj bi se po naših informacijah tudi v kratkem odvila.

Kdo bo na vrhu državnega GEN-energije?

Vlada Janeza Janše je za zdaj poskrbela za spremembe v nadzornem svetu GEN energije. Kot je znano, je SDH v imenu države kot edinega družbenika imenoval šest predstavnikov kapitala v nadzorni svet družbe GEN energija, ki jim je mandat začel teči 11. avgusta 2026.

Konstitutivna seja nadzornega sveta bo v sredo. Za prvega nadzornika GEN energije in naslednika Žige Debeljaka se omenja Martina Brataniča, na vrh Gen energije pa bi se lahko namesto Nade Drobne Popović lahko zavihtel Andrej Vizjak.

GEN-I je največji trgovec z električno energijo pri nas, svoj monopolni položaj je pridobil zlasti z nižjimi cenami elektrike. Jedrska elektrarna v Krškem, ki zagotavlja pretežni del električne energije pri nas namreč predstavlja pomemben del skupine GEN, od tod lahko družba zagotovi relativno poceni elektriko odjemalcem.

Ko je torej kriza na trgu električne energije, jo v prvi vrsti občuti največji igralec na trgu GEN-I, posledično pa tudi njegovi odjemalci, v kolikor ne poseže država in z davkoplačevalskim denarjem sanira morebitno škodo. Zato je na nek način normalno, da želi država nad podjetjem, kjer ima polovično lastništvo, izvajati nadzor, ki ga danes nima. A pot do tja bo dolga.