Sedanja lastniška ureditev skupine GEN-I ni ustrezna in zamegljuje odgovornost, komentirata ob ustavni pobudi in zahtevi Gibanja Svoboda in SD za zadržanje novele zakona o gospodarskih družbah profesor ekonomije Marko Jaklič in minister, pristojen za energetiko in infrastrukturo Jernej Vrtovec. Foto: uredništvo, STA.
Komu pripada 210 milijonov zadržanih dobičkov GEN-I?
Ekonomist dr. Marko Jaklič opozarja na navzkrižno lastništvo, pri katerem je država sicer v ekonomskem smislu končni in edini lastnik celotnega sistema, nima pa temu ustreznega upravljavskega vpliva. Takšna ureditev zamegljuje odgovornost.
Namesto da bi lastnik nadziral poslovodstvo, si poslovodstvo prek krožnih glasovalnih pravic zagotavlja vpliv na lasten nadzor. Takšna ureditev odstopa od osnovne logike smernic OECD za upravljanje družb v državni lasti, opozarja profesor ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov v GEN-I je v tej zgodbi zelo pomembnih, vendar njihov obstoj ne sme odločati o ustavnosti zakona.
V senci referendumov in drugih političnih zdrah se stran od oči javnosti odvija boj za GEN-I, ki ga je dolga leta obvladoval Robert Golob. Očitno je, da si slednji tudi zdaj prizadeva ohraniti vpliv v največjem trgovcu z elektriko pri nas. Gibanje Svoboda je namreč ob asistenci SD zahtevalo ustavno presojo novele zakona o gospodarskih družbah in tudi začasno zadržanje.
O tem smo podrobneje pisali v članku Janša in Golob v spopadu za milijone GEN-I, Han pa asistira.
Minister Vrtovec: Gre za zaščito javnega interesa
Vlada in nasprotna stran se bosta očitno »oborožila« z različnimi pravnimi mnenji.
Za GEN-I ga pripravlja dr. Miha Juhart, strokovnjak za gospodarsko in civilno pravo, zato se je za Info360 komentarju na to temo izognil.
Na nasprotni strani je vlada. Resorni minister Jernej Vrtovec poudarja, da je država večinska lastnica družbe GEN-I, zato je njena dolžnost in odgovornost, da svoje lastniške pravice tudi dejansko uresničuje ter sodeluje pri strateškem upravljanju družbe, ki ima pomembno vlogo na slovenskem energetskem trgu.
»Gre za odgovorno upravljanje državnega premoženja in zaščito javnega interesa. Dosedanja ureditev državi tega ni ustrezno omogočala, čeprav so prav davkoplačevalci v času energetske krize s svojim denarjem pomembno prispevali k stabilnosti in nadaljnjemu poslovanju družbe. Država mora imeti možnost ustreznega nadzora nad premoženjem, v katerega je vložen javni denar, ter zagotoviti, da se koristi iz tega premoženja ustrezno vračajo njegovim lastnikom,« poudarja minister za infrastrukturo in energetiko.
Prodaja GEN-I brez soglasja države po njegovem ni mogoča, zato tudi ni mogoče govoriti o scenariju, po katerem bi bil GEN-I prodan mimo volje države.
Sedanja lastniška ureditev neustrezna
Ekonomist in profesor ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Jaklič trdi, da je sedanja lastniška ureditev GEN-I z vidika dobrega korporativnega upravljanja zagotovo neustrezna.
GEN energija ima 50 odstotkov GEN-I in 50 odstotkov GEN-EL, preostalo polovico GEN-EL pa ima v lasti sam GEN-I. GEN-EL je hkrati 50-odstotni lastnik GEN-I.
Gre torej za krožno oziroma navzkrižno lastništvo, pri katerem je država v ekonomskem smislu končni in edini lastnik celotnega sistema, nima pa temu ustreznega upravljavskega vpliva.
»Takšna ureditev zamegljuje odgovornost. Ni povsem jasno, kdo dejansko izvršuje lastniške pravice, poslovodstvi povezanih družb pa lahko posredno vplivata na imenovanje in nadzor druga druge. Običajno razmerje med lastnikom, nadzornim organom in upravo se zato obrne,« pojasnjuje Jaklič.
Namesto da bi lastnik nadziral poslovodstvo, si poslovodstvo prek krožnih glasovalnih pravic zagotavlja vpliv na lasten nadzor.
»Takšna ureditev odstopa od osnovne logike smernic OECD za upravljanje družb v državni lasti. OECD zahteva jasno določitev nosilca lastniške funkcije, pregledno verigo odgovornosti ter profesionalno in aktivno izvrševanje lastniških pravic.«
Država mora poslovodstvu zagotoviti operativno samostojnost in se ne sme vpletati v tekoče poslovne odločitve, vendar to ne pomeni, da se lahko odpove nadzoru nad premoženjem državljanov, dodaja dr. Jaklič in še, da OECD opozarja tako pred neposrednim političnim vmešavanjem kot pred pasivnim državnim lastništvom brez učinkovitega nadzora.
Po njegovi oceni sicer ne bi smeli izbirati med le dvema slabima izbirama; med političnim obvladovanjem podjetja na eni strani in dejanskim obvladovanjem družbe s strani njenega poslovodstva na drugi. Po njegovem potrebujemo jasnega lastnika, profesionalen nadzor in operativno samostojno upravo.
»Sedanja lastniška struktura GEN-I pa zdaj ni ustrezna.«
GEN-I v model podoben NLB-ju?
Po Jakličevem mnenju je najbolj primeren razplet sedanjih razmerij čimprejšnja delna privatizacija oziroma uvrstitev na borzo, pri kateri bi država obdržala ustrezen strateški delež.
»Sam bi resno proučil model, podoben NLB. Država bi lahko obdržala 25 odstotkov in eno delnico, preostali kapital pa bi bil izpostavljen tržnemu vrednotenju, transparentnosti in nadzoru institucionalnih vlagateljev ter borze. GEN-I je namreč predvsem komercialna oziroma trgovska energetska družba, ki deluje na konkurenčnem mednarodnem trgu, in ne naravni monopol oziroma omrežna infrastruktura, kakršna sta na primer ELES ali elektrodistribucijska podjetja.«
Glede ustavne pobude Golobove Svobode ob asistenci SD pa je zadržan. »Cilj novele zakona o gospodarskih družbah je, da se prepreči, da bi se poslovodstva vzajemno povezanih družb prek krožnih glasovalnih pravic medsebojno utrjevala in je strokovno legitimen. Prav tako ni samoumevno, da gre za pravo retroaktivnost.«
Novela ne odvzema poslovnih deležev in ne prepoveduje razpolaganja z njimi, temveč za naprej spreminja način izvrševanja glasovalnih pravic.
Ima pa Jaklič pomisleke do načina sprejetja sprejetja tako pomembne zakonske spremembe. Pogreša dovolj široko strokovno razpravo, celovito analizo posledic in primerno prehodno obdobje ter predvsem prave sistemske rešitve.
Neposredni učinki novele zakona o gospodarskih družbah, dodaja, so očitno povezani tudi s konkretnim podjetjem in politično pomembnim posameznikom, Robertom Golobom.
Kaj kaže kar 210 milijonov zadržanih dobičkov?
Približno 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov je po Jakličevem mnenju v tej zgodbi zelo pomembnih, vendar njihov obstoj ne sme odločati o ustavnosti zakona. Ta sredstva niso prost denar, ki bi avtomatično pripadal aktualni politični oblasti, državi kot lastniku ali poslovodstvu. So kapital družbe.
»Hkrati njihov obseg pojasnjuje, zakaj je vprašanje nadzora nad družbo gospodarsko in politično tako občutljivo. Končni ekonomski lastniki tega premoženja so državljani, zato jim mora biti zagotovljeno, da se kapital uporablja v dolgoročnem interesu družbe in lastnika.«
Pri GEN-I se ta nevarnost jasno pokaže. Njegovih 210 milijonov evrov zadržanih dobičkov je mogoče politično hitro predstaviti kot denar, ki bi ga bilo treba razdeliti. V resnici je treba najprej strokovno oceniti, koliko kapitala podjetje potrebuje za trgovanje, obvladovanje tveganj in razvoj, sklene sogovornik.
