Foto: Pošta Slovenije
Pošta Slovenije v ukinitev več deset poslovalnic?
Pošta Slovenije trenutno upravlja 475 kontaktnih točk, ki delujejo v različnih organizacijskih oblikah, kot so pošte, pogodbene pošte in premične pošte.
Uprava Pošte Slovenije pod vodstvom Marka Cegnarja bo po naših informacijah prihodnji teden nadzornemu svetu predstavila osnutek nove strategije do leta 2030. Kot pravijo naši viri, strategija še zdaleč ni dorečena, glavno jabolko spora naj bi bilo ukinjanje poslovalnic. Teh naj bi bilo po različnih scenarijih do leta 2030 od 40 do 130 manj.
Kot so že pred dnevi pojasnili v odgovoru za naš portal, je strateški razvojni program Pošte Slovenije za obdobje po letu 2026 še v pripravi, zato o konkretnih ukrepih, številu poslovalnic oziroma posameznih lokacijah, ki bi lahko bile predmet organizacijskih sprememb do leta 2030 ter drugih podrobnostih v povezavi s temi vprašanji v tem trenutku ni mogoče odgovoriti, so sporočili s Pošte na vprašanje, koliko poslovalnic bo ukinjenih z novo strategijo, in dodali:
»V Pošti Slovenije že več kot dve leti nismo zaprli nobene poštne poslovalnice. Skladno s sprejetim Strateškim razvojnim programom do leta 2026 v letošnjem letu ni predvideno zaprtje poslovalnic.«
A po naših informacijah so v preteklih tednih na Pošti potekali številni žgoči pogovori prav o zapiranju poslovalnic. Naši sogovorniki so povedali, da je Pošta razdelala več scenarijev o ukinjanju poslovalnic, o čemer je, kot smo pisali, spraševal tudi poslanec SDS Zvonko Černač:
Med konservativnimi scenariji naj bi se ukinilo do 10 poslovalnic na leto do leta 2030, med bolj radikalnimi pa se omenja ukinitev tudi do 130 poslovalnic do leta 2030, kar bi predstavljalo četrtino vseh poštnih točk.
Pošta pričakuje pomoč države
Na Pošto smo naslovili tudi vprašanja o višini pričakovane pomoči države. A tudi tu smo naleteli na gluha ušesa, prejeli smo zgolj razlago, zakaj pomoč potrebujejo.
Zapisali so, da zaradi »digitalizacije družbe, elektronskega poslovanja ter sprememb navad uporabnikov že vrsto let prihaja do izrazitega upada količine pisemskih pošiljk (v 10-ih letih 60% padec pisemskih storitev), ki so tradicionalno predstavljale temelj financiranja univerzalne poštne storitve. Po drugi strani sicer raste segment paketnih storitev, vendar ta zaradi konkurence na trgu ne more v celoti nadomestiti izpada prihodkov iz tradicionalnih poštnih storitev.«
Po naših informacijah naj bi uprava v strategiji predvidela državno pomoč v višini od 15 milijonov do 18 milijonov evrov na leto.
A ta račun bi lahko bil brez krčmarja, čeprav je slišati tudi, da nekateri optimistično napovedujejo, da bo Janša že »poskrbel« za Pošto.
Po pričakovanjih naj bi bil torej prvi osnutek strategije družbe na mizah nadzornikov prihodnji četrtek, iz katerega bo jasno, kako resno bo uprava Marka Cegnarja začrtala racionalizacijo v družbi.
