Otroci si želijo videza, ki dejansko obstaja le v digitalnem svetu. Ideali lepote so popačeni, otroci pa si prizadevajo doseči nekaj, kar v resnici sploh ne obstaja.
Foto: Freepik/Dragos Condrea
Od anoreksije do obsedenosti s kozmetiko oziroma »kozmetikoreksije«
Dermatologi se srečujejo z novim pojavom, ki so ga poimenovali »kozmetikoreksija«. Gre za nezdravo obsedenost mladih deklic z doseganjem popolne kože, ki vodi v pretirano uporabo kozmetičnih izdelkov. BBC obsedenost ponazarja s primerom deklice Ellie‑May, ki je začela snemati videe o negi kože pri osmih letih, danes pa ima več kot 330.000 sledilcev in s svojo družino zasluži več kot 50.000 funtov letno. Podobne vsebine ustvarjajo številne deklice, stare tudi le tri ali štiri leta.
Trg izdelkov za nego kože za mlade eksplozivno raste. Deklice uporabljajo več izdelkov, pogosto tudi izdelke, ki vsebujejo anti‑ageing sestavine, kot so retinol in močni aktivni serumi.
Raziskava med 1.500 otroki, starimi od devet do dvanajst let, kaže, da skoraj polovica redno uporablja več različnih izdelkov, pogosto zato, ker menijo, da imajo »problematično kožo«.
Dermatologi opozarjajo, da je to nevarno. Otroška koža je namreč naravno zdrava. Uporaba močnih aktivnih sestavin pa lahko povzroči iritacije, dermatitis, alergije, celo dolgoročne težave, kot je frontalna fibrozna alopecija (umikajoča se linija las) in druge težave.
Nekateri regulatorji se že odzivajo
Italijanski varuh konkurence že preiskuje prodajalce kozmetike kot sta Sephora in Benefit zaradi domnevnega prikritega oglaševanja otrokom prek mladih mikroinfluencerjev. Britanski ASA pa spremlja dogajanje, a za zdaj še ni ukrepal.
Povprečna dnevna rutina, ki jo otroci prikazujejo na TikToku, seveda tudi stane - analizirali so okoli 100 objav na TikToku in ugotovili, da gre za izdelke, ki stanejo 125 funtov in jih je treba kupovati na tri do štiri mesece.
Psihologi opozarjajo na psihološke posledice. Otroci razvijajo identiteto, a se hkrati primerjajo z nerealnimi podobami na družbenih omrežjih, pogosto obdelanimi s filtri in umetno inteligenco. To lahko vodi v tesnobo, sram, nizko samopodobo in nekateri otroci se zato celo izogibajo šoli.
Strokovnjaki poudarjajo, da odgovornost nosijo starši, blagovne znamke in platforme. TikTok trdi, da ne dovoljuje ciljnega oglaševanja mladoletnim in da sodeluje z mladinskim svetom, a ko otroci nastopajo kot »ambasadorji blagovnih znamk«, jih v bistvu reklamirajo, popularizirajo in »normalizirajo« uporabo izdelkov, ki niso primerni za njihovo starost.
Otroci si želijo videza, ki obstaja dejansko le v digitalnem svetu. Ideali lepote so popačeni, otroci pa si prizadevajo doseči nekaj, kar v resnici sploh ne obstaja.