Petmilijonski objekt sredi Portoroža še brez uporabnega dovoljenja

Eden najbolj izpostavljenih objektov v Portorožu je po vseh pravnih in inšpekcijskih kolobocijah končan. Čeprav je lastnik in direktor gradbenega podjetja Grafist Ante Guberac napovedoval, da bodo objekt odprli najkasneje 10. junija, se to očitno ni zgodilo. Guberac nam na vprašanje, ali v kratkem pričakuje uporabno dovoljenje ter ali se pri njegovi izdaji kaj zapleta, v kratkem telefonskem pogovoru ni odgovoril. 

Na piranski upravni enoti pa so nam povedali, da postopek izdaje uporabnega dovoljenja še ni končan, ker še ni izveden tehnični pregled objekta, v katerem pa, tako je videti skozi izložbena okna, te dni očitno potekajo priprave na otvoritev.

»Glede vaših vprašanj o dokumentaciji za tehnični pregled, vam sporočamo, da je investitor upravni enoti Piran dostavil vso dokumentacijo, potrebno za izvedbo tehničnega pregleda. Komisija na tehničnem pregledu ugotavlja popolnost dokumentacije in skladnost izvedene gradnje z gradbenim dovoljenjem,« je še povedal Bojan Žiberna, načelnik upravne enote.

Po opozorilu občanov prišli gradbeni inšpektorji

Načrte pri prenovi objekta so med drugim nekoliko zapletli tudi gradbeni inšpektorji. Ti so po prijavi občanov obiskali gradbišče - na njem naj bi formalno namreč potekala le manjša rekonstrukcijska dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Po pregledu so inšpektorji zahtevali pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo objekta, saj ni šlo za manjšo rekonstrukcijo.

Objekt, nekdaj znan kot Restavracija Ljubljana, je pred več kot 50 leti zasnoval arhitekt Edo Mihevc. Prvotna Restavracija Ljubljana ni bila enoten zaprt poslovno-gostinski volumen, ampak odprt paviljon med cesto in morjem. Več kot polovico površine je predstavljala pokrita odprta terasa s plesiščem, zaprti del pa je bil transparentna jedilnica s kuhinjo, sanitarijami in pomožnimi prostori. Arhiv razkriva, kako si je objekt zamislil legendarni arhitekt.

Objekt je nekdanji Istrabenz v času, ko ga je vodil Igor Bavčar, po pisanju medijev precej netransparentno prodal koprskemu gradbenemu podjetju Grafist, ta pa ga je zdaj spremenil v tole:

Matevž Granda, arhitekt in direktor revije Outsider, pravi, da izdanega gradbenega dovoljenja ne more pravno presojati, arhitekturno pa se mu zdi vprašljivo, ali gre pri tem res za rekonstrukcijo v smislu vračanja k izvorni Mihevčevi zasnovi.

»Izvorna kvaliteta objekta je bila prav v njegovi paviljonski odprtosti: velik del stavbe je bil pokrita odprta terasa, ki je omogočala odnos med cesto, objektom in morjem. Nova steklena opna je pomaknjena bolj proti robu fasade oziroma pod rob strehe, zato se objekt bere kot bistveno bolj zaprt volumen. Razumem, da današnji standardi zahtevajo drugačne tehnične rešitve, izolacijo in instalacije, vendar bi dobra rekonstrukcija morala iskati način, kako se čim bolj približati prostorski logiki originala, ne pa predvsem legalizirati oziroma estetsko izboljšati kasneje zaprto stanje. Zato se mi zdi ključno vprašanje, ali prenova res ohranja obliko, zunanji videz in prostorski značaj objekta, ali pa se za pojmom rekonstrukcije skriva precejšnja sprememba njegove arhitekturne kakovosti.«

V gradbenem dovoljenju je sicer zapisano, da se z rekonstrukcijo odstranjujejo nekvalitetni in nelegalni nadstreški ter prizidki, ki so popačili prvotno podobo restavracije, in da se ponovno vzpostavlja izvirna zasnova paviljona profesorja Eda Mihevca z novo lahko, transparentno stekleno ovojnico enakega videza.

Vrsta dilem pri novem objektu

Pravno in prostorsko zelo pomembna zgodba glede prenove nekdanje Restavracije Ljubljana je odprla vrsto vprašanj. Najprej, ali so dela sploh mogoča brez gradbenega dovoljenja. Kot rečeno, se je šele po prijavi, v središču tega primorskega  turističnega kraja, pojavila gradbena inšpekcija.

Poleg tega veljavni prostorski akti za to območje predvidevajo drugačno prostorsko ureditev. Območje med hotelom Palace in morjem ni mišljeno kot območje za ohranjanje obstoječe stavbne mase, temveč kot del širše parkovne oziroma odprte ureditve Portoroške riviere. Občina Piran je v preteklih dokumentih sama ugotavljala, da je na tem območju po planskih aktih predvidena parkovna površina.

Zakaj si je občina premislila in izdala pozitivno mnenje za gradbeno dovoljenje? 

Ključno pravno vprašanje je po mnenju kritikov, ali je bilo gradbeno dovoljenje lahko izdano po 5. odstavku 21. člena zakona o urejanju prostora. Ta določba dopušča rekonstrukcijo obstoječega objekta tudi ne glede na prostorske izvedbene akte, vendar samo pod zelo strogim pogojem: da se z rekonstrukcijo ne spreminjajo gabariti, oblika, namembnost in zunanji videz objekta. Ti pogoji so kumulativni. Če se spremeni že eden od njih, izjeme ni mogoče uporabiti.

Poleg tega 6. odstavek istega člena določa, da se tudi pri takih posegih še vedno upoštevajo določbe prostorskih izvedbenih aktov glede oblikovanja objektov in morebitne zahteve s področja varstva kulturne dediščine. Civilna iniciativa in nekateri občinski svetniki opozarjajo, da sta občina Piran in upravna enota presojali predvsem 5. odstavek, medtem ko je bila presoja 6. odstavka pomanjkljiva ali zgolj formalna.

Občina Piran je konec marca letos izdala pozitivno mnenje o skladnosti s prostorskim aktom, medtem ko gradbeno dovoljenje kot projektno dokumentacijo navaja čistopis iz aprila. To odpira vprašanje, ali je občina mnenje izdala na isti dokumentaciji, ki je bila kasneje uporabljena za izdajo gradbenega dovoljenja. 

Posebej pomembno je, da je občina Piran še septembra 2024 sama zastopala povsem nasprotno stališče od tistega, ki ga je kasneje uporabila pri izdaji pozitivnega mnenja za gradbeno dovoljenje. V dopisu in gradivu za občinski svet je namreč občina zapisala, da za navedeni objekt na Obali 14, glede na veljavne prostorske akte občine Piran, »ni moč pridobiti nobenega gradbenega dovoljenja, niti za spremembo namembnosti«, ter dodatno, da če bi investitor občino zaprosil za mnenje o skladnosti predvidenega posega s prostorskimi akti, občina ne bi mogla izdati pozitivnega mnenja. To pomeni, da je občina pod županom Andrejem Koreniko najprej sama ugotavljala, da gradbeno dovoljenje za ta objekt po veljavnem prostorskem režimu ni mogoče, nato pa je marca 2026 izdala pozitivno mnenje, na katerem je upravna enota Piran utemeljila izdajo gradbenega dovoljenja.