Denis Stroligo. Foto: Linkedin
Poglejte sanjsko plačo direktorja državnega Uradnega lista
Uradni list je v 100-odstotni državni lasti in ima 30 zaposlenih. Vse do letos je bila osrednja dejavnost tega podjetja, objava predpisov v publikaciji Uradni list. Čeprav se morda delo ne sliši prav stresno, pa se lahko tamkajšnji direktor pohvali s plačo precej višjo od predsednika vlade. V letu 2024 so prejemki Denisa Stroliga znašali prek 112 tisoč evrov bruto.
Denis Stroligo je direktor državne družbe Uradni list od leta 2019, naslednje leto se mu izteče drugi štiriletni mandat. Glede na letno poročilo za leto 2024 je imel 112.167 evrov bruto prejemkov oziroma 9.347 bruto na mesec, lanskih podatkov pa podjetje še ni objavilo, čeprav so to lani objavili že marca.
»Letno poročilo se objavi po obravnavi in potrditvi na skupščini družbe. Datum le-te še ni znan,« so nam sporočili z Uradnega lista.
Da gre za dokaj zaželeno službo, priča tudi dejstvo, da se je do nje skušal dokopati nekdanji evropski poslanec Igor Šoltes.
A je ta izpadel iz igre po tem, ko je predsednica nadzornega sveta družbe Irena Prijović (še vedno je v nadzornem svetu) razkrila, da so pri stranki LMŠ nanjo pritiskali, da bi Šoltes prišel na položaj direktorja Uradnega lista.
Konec javne službe: SDH ga prodaja
Toda na začetku marca letos je podjetje po 80 letih delovanja prenehalo izdajati publikacijo Uradni list. Izdajanje (zgolj v elektronski obliki) je bilo preneseno na službo vlade za zakonodajo, kjer predpise objavljajo v pravno-informacijskem sistemu republike Slovenije (PISRS). Uradni list zdaj izvaja tržno dejavnost založništva pravne literature in organizacijo raznih seminarjev in izobraževanj.
Uradni list je naprodaj, saj ne opravlja več gospodarske javne službe in ni več opredeljeno za strateško naložbo države. In kako daleč je prodaja?
»Postopek prodaje družbe je vodil družbenik (SDH), zato se prosimo z vprašanji obrnite nanje,« so zapisali.
V letu 2024 je imel Uradni list 2,4 milijona prihodkov in 64.288 evrov dobička.
Stroligo je skušal pred prodajo in pred iztekom mandata najti varni državni pristan na čelu Komisije za preprečevanje korupcije, vendar je predsednica republike Nataša Pirc Musar namesto njega (prišel je v ožji izbor) za predsednico KPK pred dvema mesecema imenovala Katarino Bervar Sternad.
