Foto: Boris Pretnar; spletna stran: andraz-tersek.si
Pravnik dr. Andraž Teršek pozdravlja odločitev ustavnih sodnikov, a hkrati opozarja..
Sodniki so sklenili, da je razpis referenduma o t. i. omnibus zakonu za razvoj Slovenije dopusten.
Takšna odločitev je pravilna, saj varuje referendum, vendar je njena obrazložitev prezapletena, opozarja dr. Andraž Teršek. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zaradi svoje vsebinske razpršenosti nima narave davčnega zakona kot celote, zato je referendum o njem dopusten. Posledice svojega slabo napisanega zakona pa nosi zakonodajalec, poudarja.
V javnosti še vedno odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o t. i. omnibus zakonu.
S tem je tako odprlo pot referendumu – če bodo pobudniki uspeli zbrati 40.000 overjenih podpisov – na katerem bodo državljani lahko glasovali tudi o davčnih zadevah, kar je sicer omejeno z ustavo.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek je še pred odločanjem ustavnih sodnikov preigraval tri scenarije.
Kako pa zdaj gleda na to, da so dopustili referendumsko odločanje?
Izrek odločbe me je prijetno presenetil, četudi se zavedam, da so z razveljavitvijo zakona ali nastale ali bodo ostale velike težave na več pravno urejenih področij. A odgovornost za to nosi izključno tisti, ki je spisal, predlagal in sprejel tak zakon.
Zato jo ocenjuje kot ustavnosodno pravilno in v funkciji odločnega varstva ustavne pravice do referenduma.
Sodišče je bilo neprizanesljivo kritično do uporabljene omnibus zakonodajne tehnike. V odločitvi je tako utemeljeno zatrdilo, da zloraba ali neustrezna raba te tehnike (združevanje davčnih, zdravstvenih in delovnopravnih ali drugih vsebin v en zakonodajni paket) ne sme izničiti referendumskega odločanja o drugih vsebinah, ki so bile vnesene v zakon in se o njih sme odločati na referendumu, namesto, da bi se jih uredilo na drugem mestu ali posebej, dodaja.
Vseeno pa iz odločbe razberem metodološko neprepričljivost, hibo. Sodišče se je namreč ujelo v past zamudnega in spornega drobljenja določb in analizo členov, tudi po alinejah, namesto da bi celovito presodilo normativno identiteto zakona kot tako.
Pri tem se sklicuje na pritrdilna ločena mnenja treh sodnikov.
Dr. Katja Šugman Stubbs tako opozarja na zgrešeno metodologijo odločbe kot celote, saj da ustava pred referendumom ne varuje posameznih davčnih določb, pač pa zakone o davkih, ki imajo celovit davčni cilj.
Dr. Primož Gorkič izpostavlja togost referendumskega prava ter poudarja, da je referendum mogoč le o zakonu o celoti, tretje možnosti ni. Zato je razdrobitev zakona sistemsko nesprejemljiva redukcija vsebine.
Medtem dr. Rok Svetlič osvetljuje ustavno praznino – sistemsko nevarnost in pravno negotovost glede enoletne prepovedi ponovnega sprejemanja enake vsebine – saj se sodišče do tega vprašanja v tem primeru sploh ni opredelilo.
Ob tem Teršek povzema še odklonilno ločeno mnenje mag. Marka Starmana, ki da je izrazito formalistično, a konsistentno. Prinaša namreč tehtno pripombo, da način, kako je zakon napisan ne bi smel določati, ali je referendum dovoljen ali ne. Namesto tega bi moralo sodišče najprej ugotoviti pravi namen, funkcijo in mesto ustavnih določb, ki določajo izjeme, ko referendum ni dovoljen.
Teršek soglaša, da morajo referendumske izjeme ostati ozko določene. Njegov celotni komentar je na voljo spodaj.
Vsaka širitev izjem preko omnibus zakonov pomeni protiustaven poseg v jedro oblasti ljudstva.
Omnibus zakon, ki posega na področje približno desetih drugih zakonov, so pripravile stranke NSi, Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca.
