Foto: Boris Pretnar; spletna stran: andraz-tersek.si/
Pravnik Andraž Teršek o sporu glede razlage ustave
Ustavno sodišče bo danes odločalo o tem, ali je referendum na interventni zakon za razvoj Slovenije, ki posega na različna področja, tudi na področje davkov, dopusten.
Pred današnjim »dnevom resnice« glede usode zahteve za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je zaradi finančnih posledic realizacije zakona zelo pomembna tudi za vlado Janeza Janše, objavljamo še mnenje dr. Andraža Terška o tem gordijskem vozlu, kot je dilemo ustavnih sodnikov poimenoval dekan ljubljanske pravne fakultete dr. Miro Cerar. Katera možnost je najbolj verjetna in kdo ima prav, sindikati in opozicija ali koalicija in gospodarstvo?
Pred današnjim odločanjem ustavnega sodišča smo včeraj objavili mnenje dr. Mira Cerarja.
Svoje videnje o tem, kaj se bo zgodilo, je oblikoval tudi dr. Andraž Teršek. Takole je zapisal:
V tem primeru gre za različne poglede ali spor glede razlage 90. člena ustave, ki določa, kdaj referenduma ni dopustno razpisati. Stališče državnega zbora (oziroma koalicije in Resnice, op. a.) je, kot je mogoče brati v medijskih objavah, da zakon vsebuje določbe s področja davkov in dajatev, zato je izvzet iz možnosti referendumskega odločanja.
Drugačno pa je stališče sindikatov, predlagateljev presoje ustavnosti. Državnemu zboru očitajo zlorabo zakonodajne tehnike, zatrjujoč, da je zakonodajalec v en paketni zakon združil izjemno raznolike in nezdružljive vsebine (posege v delovno zakonodajo, pokojninsko in zdravstveno področje), vanj pa vključil davčne določbe zgolj z namenom, da celotni zakon izvzame iz možnosti referendumskega odločanja, s tem pa državljanom dejansko odvzame pravico do referenduma.
S tem je nastal primarni problem možne kršitve načela pravne države (2. člen ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država.).
Vključitev posameznih davčnih določb v obsežen zakon po mnenju sindikatov ne sme avtomatsko blokirati neposrednega odločanja ljudi o vseh preostalih, nedavčnih vsebinah - tistih, ki jih ustava ne izvzema od referendumskega odločanja. To stališče ima težo in treba ga bo ustavnosodno presoditi.
Ustavno sodišče ima pred sabo tri najbolj verjetne možnosti:
-prva je zavrnitev zahteve sindikatov in potrditev sklepa državnega zbora. Sodišče bi v tem primeru zavzelo restriktivno stališče: če zakon vsebuje davčne določbe, po 90. členu ustave referendum o tem zakonu kot celoti ni dopusten. S tem zakon stopi v veljavo.
-druga možnost je, da sodišče presodi, da je uporaba t.i. »omnibus tehnike« (vnesti v zakon nekaj, o čemer se ne sme referendumsko odločati, da bi s tem zakon kot celoto zavarovali pred referendumom kot grožnjo) pomenila zlorabo zakonodajnega postopka in neupravičen poseg v ustavno pravico do referenduma. S tem bi omogočilo nadaljevanje referendumskih postopkov in posledično izvedbo referenduma.
-mogoča pa je tudi tretja rešitev - odločitev o delni dopustnosti referenduma. Šlo bi za »salomonsko odločitev«. Sodišče bi zakoličilo novo ustavnosodno prakso (doktrino), če bi odločilo, da referendum ni dopusten le glede tistih členov, ki neposredno urejajo davke in dajatve, medtem ko je glede ostalih vsebin (npr. delovnih razmerij in socialnih pravic) referendum dopusten.
»Najbolj verjetni se mi zdita prva in tretja možnost, a tudi druge ne izključujem. Sodnik poročevalec je dr. Rok Svetlič. Glede na njegova dosedanja stališča ne pričakujem, da bo zavzel stališče o brezpogojni ustavni dopustnosti takšnega zakonodajnega ravnanja,« sklene svoj razmislek o gordijskem vozlu, ki je pred ustavnimi sodniki, dr. Adraž Teršek.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je bil sprejet pomladi, pripravili pa so ga v strankah trojčka okoli NSi, Demokrati Anžeta Logarja in Resni.ca.
