Sindikalisti napovedujejo, da bodo - če ustavno sodišče ne bo presodilo, da je referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije dopusten - za zakon zahtevali ustavno presojo.
Foto: BOBO
Miro Cerar: Pred ustavnim sodiščem je gordijski vozel
Ustavno sodišče med 15. julijem in 10. septembrom praviloma nima sej, a jutrišnji petek bo izjema. K čimprejšnji odločitvi glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je tudi javno pozval premier Janez Janša.
Rok Čeferin, predsednik ustavnega sodišča, je za jutri sklical sejo, na kateri bodo sodniki obravnavali zahtevo konferedacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in drugih za oceno ustavnosti sklepa državnega zbora, da je razpis zakonodajega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije nedopusten.
Zakon za razvoj Slovenije so pripravili v trojčku okoli NSi, Demokrati in Resnica, v parlamentu pa potrdili s pomočjo glasov SDS. Vlada in njena večina v državnem zboru trdita, da naknadni zakonodajni referendum o zakonu ni mogoč, kritiki pa so prepričani, da gre za zlorabo oblasti.
Dr. Miro Cerar, dekan pravne fakultete v Ljubljani, poudarja, da ne želi prejudicirati odločitve ustavnega sodišča. Vendar pa meni, da bi bilo ustavnopravno treba ugotoviti, da interventni (omnibus) zakon ni pravno sistemsko primeren, saj nesistemsko posega v zelo različna področja, ki jih že urejajo področni zakoni. Poleg tega pa vsebuje tako določbe, ki se nanašajo na davčno materijo in torej o njih ni dopustno razpisati referenduma, kot tudi določbe, ki se nanašajo na druge zadeve in bi torej bilo o njih mogoče in glede na vloženo zahtevo obvezno razpisati referendum, če bi bile ločene od davčnih določb.
»Vprašanje, ki ga bo moralo razrešiti ustavno sodišče je, ali je takšna sistemska neustreznost interventnega zakona tudi v nasprotju z ustavo. Ker ta neustreznost onemogoča referendum o celotnem zakonu, kot ga predvideva 90. člen ustave, bi bila takšna odločitev ustavnega sodišča po mojem mogoča, čeprav bi seveda vodila v nek specifičen, pravno še ne uporabljen pristop,« poudarja dr. Cerar.
In še: ker iz sprejetega zakona ustavno ni dopustno selektivno izločiti le nekaterih določb in o njih razpisati referenduma in ker ustavno sodišče po črki ustave in zakona o ustavnem sodišču še ne more razveljavljati določb tega zakona, saj ta še ni začel veljati, bo morda ustavno sodišče tu iskalo neko tretjo, novo pot, ki pa mora biti ustavnopravno korektna.
»Vsekakor bi moralo ugotoviti, da je v tem primeru prišlo do zlorabe zakonskega urejanja. Toda težava je v tem, da po veljavnih pravilih že sprejetega zakona v državnem zboru ni mogoče niti razveljaviti niti ga razčlenjevati na dva ali več delov. Če pa bi slednje zaradi neustavne situacije storilo ustavno sodišče, bi seveda s tem močno poseglo v izključno pristojnost zakonodajalca, čeprav je vsaj preliminarna ugotovitev o neustavnosti interventnega zakona verjetno mogoča. Gre torej za nekakšen gordijski vozel, ki ga lahko preseka le ustavno sodišče, ki pa bo moralo zelo pazljivo pretehtati svojo odločitev, da ne eni strani ne poseže neodpustno v ustavno pristojnost zakonodajalca ter da na drugi strani zavaruje ustavno pravico državljanov do referenduma,« sklene dekan pravne fakultete.
Več pravnih mnenj o dopustnosti referenduma
Več ustavnih pravnikov je že v preteklosti javno komentiralo dopustnost referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
Dr. Igor Kaučič, eden najvidnejših slovenskih ustavnopravnih strokovnjakov, je tudi že pisal, da je prepoved referenduma o davkih treba razlagati ozko, da je namen prepovedi preprečiti ogrožanje proračunske stabilnosti, ne pa izključiti referendum o zakonih, ki imajo le posamezne davčne določbe ter da obstaja nevarnost zlorabe, če bi zakonodajalec v vsak zakon dodal davčni člen.
A nevarnost obstaja, saj če bi "ljudstvu" prepustili odločanje o davkih in z njimi povezano zakonodajo, najbrž niti en zakon ne bi šel v prid ohranitvi ali dvigu davkom in davčne zakonodaje. Kar pa bi nato lahko ogrozilo proračunsko blagajno.
Pomisleke je imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je v svojem 32-stranskem mnenju glede zakona opozorila, da je uporaba omnibus tehnike v zakonu ustavnopravno problematična, da cilji zakona niso dovolj koherentni ter da so nekatere rešitve lahko ustavno sporne. Celotno mnenje je dostopno tukaj.
Finančne posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije so ocenjene med približno 570 milijoni in več kot eno milijardo evrov letno. Ocene se sicer močno razlikujejo glede na to, kdo jih podaja – predlagatelji, vlada, fiskalni svet ali posamezne institucije.
Kot smo pisali, sindikati in opozicija rušijo interventni zakon za razvoj Slovenije, na drugi strani pa ga vseh pet reprezentativnih delodajalskih organizacij podpira in ga vidi kot korak v pravo smer. Do odločitve ustavnega sodišča vlada ne more pripraviti rebalansa proračuna, saj ne ve, ali mora v njem zagotoviti sredstva tudi za izvajanje interventnega zakona, je v zvezi zakonom opozarjal predsednik vlade Janez Janša.
