Ali je predlagani zakon ustrezna podlaga za učinkovitejše soočenje s korupcijo in z organiziranim kriminalom, smo govorili s pravosodnim ministrom Mihaelom Zupančičem (levo), nekdanjim vrhovnim sodnikom Janom Zobcem (v sredini) in odvetnikom Boštjanom Penkom (desno). Foto: uredništvo
Je SKOK rešitev za pregon korupcije ali le skok v prazen bazen?
Minister za prvaosodje: »Slovenija zaradi korupcije krvavi.«
Ena od ključnih zavez vladajoče koalicije je bila narediti tožilstvo in sodstvo bolj učinkovita pri obravnavi korupcije in organiziranega kriminala. Vlada je predlog zakona, s katerim bosta ustanovljena specializirano tožilstvo (Skok) in specializirano sodišče, poslala v državni zbor, toda vrstijo se kritike. V oddaji V središču smo gostili pravosodnega ministra Mihaela Zupančiča, nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca in odvetnika Boštjana Penka, ki je bil tudi sodnik, tožilec ter prvi vodja urada za preprečevanje korupcije.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič se sooča z očitki, češ da je bil predlog zakon pripravljen stran od oči strokovne javnosti, sodstva in tožilstva. Prav tako bode v oči, da naj bi šel skozi državnozborsko proceduro po nujnem postopku, kar ne omogoča daljše in temeljitejše obravnave, kot je pri rednem postopku, je kritičen tudi Boštjan Penko.
A kot pravi minister, je bilo v času Golobove vlade po nujnem postopku sprejetih čez 200 zakonov.
Opozarja, da Slovenija zaradi korupcije in organiziranega kriminala krvavi, zato je treba ukrepati hitro. Trenutno je naš pravosodni sistem izredno neučinkovit, posebej pri zahtevnih zadevah, poudarja.
Na koncu se ne glede na zakonske rešitve in organizacijo tožilstva ter sodstva pride do konkretnih ljudi.
Ali so tožilci in sodniki, ki izvajajo pregon in sodijo v teh primerih, usposobljeni ljudje z integriteto, ki bodo po najboljših močeh izvajali svoje naloge, ali pa so tudi pomembni funkcionarji med njimi okuženi z virusom korupcije.
Javne funkcionarje spremlja odgovornost, zato je prav, da poznamo njihova imena.
V oddaji V središču, ki jo je vodil Nenad Glücks, je bil govor tudi o tem, ali pomenijo manjše pristojnosti državnotožilskega sveta pri imenovanju tožilcev res poseg politike v tožilsko avtonomijo. Kakšne novosti prinaša sistem tožilske namesto sodne preiskave v primerih, ki jih bodo vodili specializirani tožilci, ter kako realno je, da bi Skok ter specializirano sodišče začela z delom že v začetku prihodnjega leta.
V studio smo povabili tudi generalno državno tožilko Katarino Bergant in predsednika vrhovnega sodišča Damjana Oroža, a sta povabilo zavrnila.
Vabljeni k ogledu celotne oddaje.
