Pobudniki so zbrali več kot 40 tisoč podpisov.
Foto: Žiga Živulović Jr./F.A.Bobo
Pred vrati še referendum o parlamentarni preiskavi
Pobudniki - med prvopodpisanimi so nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak - so sporočili, da so v dobrem mesecu zbrali 44.619 podpisov volivk in volivcev za referendum o maja sprejeti noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Danes bodo v državni zbor vložili s podpisi podprto zahtevo za referendum, po vložitvi bodo stekli roki za razpis referenduma.
Mnenja o noveli smo soočili tudi v naši oddaji V središču. Kaj pravi politika in kaj pravna stroka?
Pobudniki referenduma sicer poudarjajo, da ne gre za vprašanje dnevne politike, pač pa za vprašanje, »ali bomo tudi v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom in nadzorovana s pravnim varstvom, ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora povsem podrejeni politiki in jih lahko ta uporablja za obračunavanje s kritiki«.
Novela zakona ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Kritiki novele zato trdijo, da gre za uvajanje politične policije.
Politika bo, opozarjajo, lahko prek parlamentarnih komisij brez sodne odredbe preiskovala vsakogar, od bank pridobivala podatke o bančnih računih, od operaterjev podatke o zasebnih komunikacijah, od imetnikov gradiv avdio- in videoposnetke, od policije, finančne uprave in drugih državnih organov pa vso dokumentacijo, ne da bi imeli preiskovanci možnost pravočasne pritožbe oziroma sodnega varstva.
Referendum se najverjetneje obeta tudi interventnemu zakonu za razvoj Slovenije. Kot smo pisali minuli teden, bo ustavno sodišče v tem tednu po pričakovanjih sprejelo odločitev o dopustnosti tega referenduma.
