Na ustavnem sodišču bodo o usodi razpisa referenduma o interventnem zakonu očitno odločili pred počitnicami. Foto: Ustavno sodišče
Usoda referenduma o interventnem zakonu bo znana prihodnji teden
Na ustavnem sodišču napovedujejo, da bo v kratkem znana odločitev o tem, ali bodo državljani odločali o usodi zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v trojčku okoli NSi, Demokrati in Resnica.
Medtem ko sindikati in opozicija rušijo interventni zakon za razvoj Slovenije, ga vseh pet reprezentativnih delodajalskih organizacij podpira in ga vidi kot korak v pravo smer. Vlada in njena večina v parlamentu trdita, da naknadni zakonodajini referendum o zakonu ni mogoč, kritiki pa, da gre za zlorabo oblasti. Do odločitve ustavnega sodišča sicer vlada ne more pripraviti rebalansa proračuna, saj ne ve, ali mora v njem zagotoviti sredstva tudi za izvajanje interventnega zakona.
»Predvidoma bo več znano prihodnji teden,« so za Info360 odgovorili na ustavnem sodišču, ko smo jih vprašali, kdaj bo znana odločitev glede ustavne pobude za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki so ga v parlamentu sprejeli sredi maja.
Ustavno sodišče v zadevi, so še dodali, ni prejelo nobene urgence od udeležencev postopka ali koga drugega. Obravnava zadeve je v teku.
Odločitev je pomembna tudi zaradi priprave rebalansa proračuna, ki ga je napovedala vlada, saj ni jasno, ali bo treba zagotoviti sredstva za izvedbo zakona ali pa bo o njem odločalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu.
Finančne posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije so ocenjene med približno 570 milijoni in več kot eno milijardo evrov letno. Ocene se močno razlikujejo glede na to, kdo jih podaja – predlagatelji, vlada, fiskalni svet ali posamezne institucije.
Neuradno je slišati špekulacije, da bo ustavno sodišče referendum o interventnem zakonu dovolilo. Če referendum bo, bo sicer izveden proti koncu leta, saj se lahko zbiranje podpisov začne šele septembra, nato pa so na vrsti volilna opravila.
Če namreč zbiranje podpisov v celoti ali deloma pade med 15. julij in 31. avgust, se rok za njihovo zbiranje določi tako, da začne teči 1. septembra. Razlog je praktičen: poleti so upravne enote in volivci manj dostopni, zato zakon o referendumu in ljudski iniciativi preprečuje, da bi pobudniki imeli slabši položaj.
Zakaj zakon še ne velja?
Interventni zakon še ne velja, čeprav je državni zbor sprejel odločitev, da referendum o njem ni dopusten. Sindikati zahtevajo, da se interventni zakon ne uveljavi, dokler o njem ne odločijo volivci na referendumu. Zbrali so več kot 47 tisoč podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Ker zakon vsebuje tudi davčne ukrepe, o katerih referenduma po ustavi ni mogoče izvesti, ustavno sodišče zdaj presoja njegovo ustavnost in dopustnost.
Sindikati in opozicijske stranke menijo, da zakon škoduje javnim financam in prinaša nepravične rešitve, njegovi predlagatelji (skupina poslancev okoli NSi, Demokratov in Resnice) pa so prepričani, da gre za zakon za razvoj Slovenije. Zakon so v državnem zboru podprli tudi poslanci SDS.
Zakon, spomnimo, znižuje DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Med drugim tudi določa, da upokojenci ne plačujejo prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Če bo ustavno sodišče dovolilo referendum o intervencijskem zakonu, je predsednik Resnice Zoran Stevanović izjavil, da bo pomagal zbirati podpise zanj, saj se ne boji njegove zavrnitve.
Sindikati informacij o tem, kaj se s presojo ustavnega sodišča dogaja, nimajo. Kot je povedal Jakob Počivavšek, so sindikati prejeli v vednost odgovor stališče vlade in državnega zbora. »To pa je zaenkrat vse.«
Vlada je skupaj s koalicijo v državnem zboru sprejela stališče, da se referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije ne sme razpisati, ker naj bi zakon sodil med tiste, o katerih ustava referenduma ne dovoljuje (zakon o davkih, carinah ali drugih obveznih dajatvah, zakon, ki odpravlja protiustavnost).
Medtem ko so kritiki prepričani, da gre za škodljiv, nedemokratično sprejet zakon, ki ogroža socialno državo, javne finance in pravice ljudi. Sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma je po njihovem mnenju zloraba oblasti.
Igor Kaučič, eden vodilnih slovenskih ustavnopravnih strokovnjakov, pa je o interventnem zakonu in referendumu povedal predvsem, da je odločitev državnega zbora o nedopustnosti referenduma pravno zelo vprašljiva. Kaučič praviloma opozarja, da se 90. člen ustave ne sme razlagati preširoko. Interventni zakon za razvoj Slovenije sicer posega v deset različnih zakonov.
