side-text
Slovenija, Ljubljana, 25.03.2010, 25. Marec 2010Delavci Vegrada hitijo urejati okolico za otvoritev stanovanjske soseske Celovski dvori. Arhitektura, posel, stanovanja, kvaliteta, bloki, stanovanja razlicnih velikosti, poceni, tuji kupci, hiter dostop do avtoceste, vrhunski materijali, garaze, kleti, Foto: Srdjan Zivulovic/ Bobo

Tujcem bi vlada zmanjšala pravice. (Fotografija je simbolična.)
Foto: Srdjan Zivulovic/ Bobo

Aktualno

Predlog zakona: zaostrovanje pogojev za tujce

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Do 19. avgusta poteka javna razprava o predlogu novele zakona o tujcih, ki prinaša dve ključni spremembi: podaljšanje roka za združitev družine ter spremembo financiranja tečajev slovenščine. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre za poseg v pravico do družinskega življenja in dodatno oteževanje integracije tujcev, piše Delo.

Po veljavni ureditvi lahko državljani tretjih držav zaprosijo za združitev družine po enem letu zakonitega bivanja. Predlog novele ta rok podaljšuje na tri leta.

Gre že za tretjo spremembo v petih letih: Janševa vlada ga je leta 2021 dvignila na dve leti, Golobova ga je leta 2023 znižala na eno leto, zdaj pa naj bi se znova dvignil.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pojasnjuje, da želi sponzorju – osebi, ki pripelje družinske člane – zagotoviti dovolj časa, da si ustvari stabilne pogoje za preživljanje, da družinski člani ne bi postali breme socialnega sistema. Izjema ostajajo imetniki evropske modre karte. 

Tečaji slovenščine ne bodo več brezplačni

Druga pomembna sprememba je ukinitev brezplačnih tečajev slovenščine za tujce iz tretjih držav. Zadnja tri leta je stroške krila država (z evropskimi sredstvi), po novem pa bi financirala 60 odstotkov, udeleženci pa bi morali kriti 40 odstotkov. Tudi prvi izpit ne bi bil več brezplačen.

Ministrstvo ukrep utemeljuje s slabo udeležbo: leta 2025 je bila povprečna prisotnost v programih začetne integracije 72 odstotkov, na preživetveni ravni pa le 57 odstotkov. Prispevek naj bi povečal odgovornost udeležencev.

Nevladne organizacije opozarjajo, da bo Slovenija zaradi strožjih pogojev manj privlačna za tuje delavce, zlasti iz držav nekdanje Jugoslavije. Ukrepi naj bi bili diskriminatorni, saj nosilci dovoljenj večinoma prihajajo sami, družinski člani pa so ženske in otroci.

Sindikati dodajajo, da je znanje slovenščine ključno za varnost pri delu in poznavanje pravic, zato bi moral stroške nositi delodajalec, ne delavec.

Julija je imelo dovoljenje za bivanje 244.000 tujcev, od tega 148.000 za stalno, 95.000 pa začasno.