Predsednica republike je pred letošnjo kampanjo za državnozborske volitve pozvala k poštenemu in transparentnemu boju za glasove. »Tisti, ki verjamejo v demokracijo, ne zlorabljajo njenih slabosti, kot je širjenje nestrpnosti pod krinko svobode govora ter ne izigravajo njenih prednosti, kot je pravica do informiranja,« je navedla. Prav neselektivno informiranje volivcev je po njenih besedah ključ do poštenih volitev. Vir: Urad predsednice RS
Predsednica se je končno oglasila z enim stavkom
Ali predsednica republike Nataša Pirc Musar pri odzivanju na politično sporne dogodke uporablja enaka merila za vse?
Predsednico republike so nekateri uporabniki družbenih omrežij pozvali, da se opredeli do komunikacijskega načrta Gibanja Svoboda. Medtem ko je ob vdoru v zasebnost Luke Mesca reagirala v nekaj urah, se ob očitkih o načrtovanem zavajanju volivcev omejuje na precej splošen poziv. K čemu nagovarja?
Nekateri uporabniki družbenih medijev so po objavi referendumskega priročnika Gibanja Svoboda, predsednico republike Natašo Pirc Musar pozvali, naj se do slednjega opredeli.
V njem načrtujejo, da bodo za potrebe uspehe na zakonodajnem referendumu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije lagali, zavajali ter pri ljudeh skušali vzbuditi močna čustva in jih prestrašiti, je razkril portal Zanima.me. Med drugim so omenjali strašenje ljudi s tem, da življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več.
Kaj o tem torej meni predsednica?
»Predsednica republike vse stranke in druge udeležence poziva k spoštljivi in vsebinski kampanji,« sporoča njen svetovalec Nejc Šporin.
Predsednica se je v minulih dneh med drugim v le nekaj urah odzvala na vdor v zasebnost, o katerem je javno spregovoril sokoordinator Levice in ljubljanski županski kandidat Luka Mesec.
Nekateri uporabniki so zato prepričani, da ima pri odzivanju na dogajanje v družbi Pirc Musar dvojna pravila. Katja Kokot, poslanka Resni.ce, je tako pripisala, da so tudi njej vdrli v zasebnost, vendar se predsednica na to ni odzvala.
Poskusi zavajanja se stopnjujejo
Primerov, ko so politične stranke v volilni oziroma referendumski kampanji poskušale manipulirati, je veliko. Le redko pa lahko te namere vidimo črno na belem.
Strokovnjaki za odnose z javnostmi so poudarili, da takšna strategija odpira resna vprašanja komunikacijske etike.
Medtem je Tomaž Celestina, novinar Radia Slovenija, spomnil, da je do dvomljivih pristopov prišlo tudi leta 2012 v referendumski kampanji o družinskem zakoniku.
Podobno je bilo še pri kampanji o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, je opozoril filozof Igor Pribac.
