side-text
Foto: Freepik

Foto: Freepik

Aktualno

Prenova informacijskega sistema na ministrstvu za finance dražja za kar 19 milijonov evrov

Računsko sodišče: Ministrstvo za finance je bilo pri prenovi informacijskega sistema, ki ga je izvajalo podjetje Ixtlan Team, le delno učinkovito. Ministrstvo namreč ni ustrezno obvladovalo pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem, projekta ni v celoti ustrezno načrtovalo, ugotovljenih je bilo tudi več pomanjkljivosti v zvezi s projektnim vodenjem. Ugotovljene nesmotrnosti so pomembno vplivale na podražitev in podaljšanje projekta, hkrati pa nekatere pomembne posodobitve še niso bile izvedene.

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Ministrstva za finance (MF) pri izvajanju projekta prenove informacijskega sistema (IS MFERAC) v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2025. Po mnenju računskega sodišča je bilo MF pri izvajanju projekta prenove IS MFERAC delno učinkovito.

IS MFERAC predstavlja temeljno informacijsko podporo javnim financam v Sloveniji, predvsem v delu, ki se nanaša na načrtovanje in upravljanje javnih financ, vodenje javnega računovodstva, vodenje in upravljanje kadrov ter obračun stroškov dela. V letu 2025 ga je uporabljalo 6.993 aktivnih uporabnikov, večinoma iz državne uprave, javnih gospodarskih zavodov, pravosodnih organov ter nekateri drugi uporabniki.

Izgradnja prvotnega IS MFERAC je bila zaključena leta 1998, razvoj in vzdrževanje IS MFERAC pa sta vse od uvedbe potekala v obliki projektov. K aktualnemu projektu prenove je MF pristopilo leta 2016 in v ta namen izvedlo 4 javne razpise, na podlagi katerih je z istim zunanjim izvajalcem sklenilo 4 pogodbe za razvoj oziroma vzdrževanje IS.

Računsko sodišče je v reviziji preverilo, ali je bil projekt IS MFERAC ustrezno načrtovan in je bila izbira izvajalca ustrezno izvedena ter ali je bil projekt ustrezno voden in izvajan.

V zvezi z načrtovanjem projekta prenove IS MFERAC je računsko sodišče ugotovilo, da je MF pri pripravi projekta vsaj v določeni meri izhajalo iz sprejetih strateških dokumentov. Vendar pa projekta ni v celoti ustrezno načrtovalo, saj MF ni določilo ciljev projekta v merljivi obliki. Poleg tega se je MF odločilo za izbor variante, ki naj bi bila stroškovno bolj učinkovita, a obenem povezana z večjimi tveganji, pri čemer pa ni opredelilo, kako bo ta tveganja obvladovalo. Načrtovanje časa in finančnih sredstev za izvedbo projekta ni temeljilo na opredeljeni metodologiji. Ob tem pa je MF napačno ocenilo nekatere temeljne predpostavke projekta, saj je kljub izkušnjam iz preteklih obdobij pomembno podcenilo potrebna sredstva za vzdrževanje obstoječega IS ter ni predvidelo sredstev za prilagoditve IS MFERAC spremembam predpisov. Poleg tega je MF vpeljavo nekaterih načrtovanih orodij, s katerimi bi lahko optimiziralo porabo časa in sredstev ter zmanjšalo odvisnost od zunanjega izvajalca, vključilo šele v zadnjo fazo projekta, čeprav bi moralo možnosti vpeljave teh orodij upoštevati že od začetka izvajanja projekta. MF je kasneje uvedbo teh orodij celo opustilo.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da MF ni ustrezno obvladovalo pogodbenega razmerja z zunanjim izvajalcem. MF je namreč v okviru pogodb naročilo zgolj določeno število programerskih ur, pri tem pa ni opredelilo, kaj mora izvajalec v okviru naročenih programerskih ur izvesti. Dejanska vsebina posameznega izdelka in obseg potrebnih ur za njegovo izvedbo sta bila tako določena šele naknadno, in sicer s posameznimi naročili, ki jih je MF oddalo izbranemu zunanjemu izvajalcu na podlagi krovne pogodbe. Ob tem pa MF z zunanjim izvajalcem ni imelo dogovorjene metodologije določanja potrebnega števila ur za posamezno naročilo. Tako je izvajalec praviloma sam določil, koliko programerskih ur bo potreboval za izvedbo posameznega naročila, in s tem tudi kakšna bo njegova cena. MF je lahko v primeru nestrinjanja le zavrnilo izvedbo posameznega naročila, kar pa v primerih naročil, ki so bila nujna za implementacijo sprememb predpisov ali nadaljnje delo na projektu, ni bilo mogoče. Takšna praksa predstavlja neustrezno obvladovanje pogodbenega razmerja in prinaša tveganja za javne finance.

Ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, projekt prenove IS MFERAC še ni bil zaključen. Po mnenju računskega sodišča so ugotovljene nesmotrnosti pomembno vplivale na povečanje stroškov in zamude pri izvajanju projekta prenove IS MFERAC, ki se je podražil z načrtovanih nekaj manj kot 9 milijonov evrov na 28 milijonov evrov, zaključek projekta pa se je iz leta 2020 premaknil v leto 2027. Posledica ugotovljenih pomanjkljivosti je bila tudi, da MF do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, ni uspelo zagotoviti sredstev za implementacijo nekaterih nujnih posodobitev IS MFERAC.