Nova študija avstralskega internetnega regulatorja eSafety je pokazala, da več kot osem od deset otrok, starih od 10 do 15 let, še naprej uporablja družbena omrežja, čeprav je država decembra 2025 kot prva na svetu uvedla prepoved uporabe za mlajše od 16 let.
(Fotografija je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence)
Prepoved družbenih omrežij za otroke v praksi žal ne deluje
Slovenska vlada se s prepovedjo družbenih omrežij za otroke še ne bo ukvarjala.
Avstralska prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let ne deluje, ugotavlja študija avstralskega internetnega regulatorja. Avstralija je bila leta 2025 prva na svetu, ki je uvedla prepoved. Prepoved napoveduje tudi evropska komisija, Janševa vlada se letos s tem ne bo ukvarjala.
Nova študija avstralskega internetnega regulatorja eSafety je pokazala, da več kot osem od deset otrok, starih od 10 do 15 let, še naprej uporablja družbena omrežja, čeprav je država decembra 2025 kot prva na svetu uvedla prepoved uporabe za mlajše od 16 let.
Tri mesece po uvedbi prepovedi je uporaba ostala skoraj nespremenjena: pred prepovedjo je vsaj eno starostno omejeno platformo uporabljalo 86 odstotkov otrok, marca 2026 pa še vedno več kot 81 odstotkov.
Zakaj prepoved ne deluje?
Glavni razlog je pomanjkljivo preverjanje starosti. Večina otrok je obdržala svoje račune ali odprla nove, ker platforme niso uvedle učinkovitih mehanizmov za preverjanje starosti.
Približno polovica mladih je poročala, da platforma sploh ni preverila njihove starosti; drugi so navedli, da so si nastavili starost 16+ ali da je sistem napačno ocenil, da so starejši.
Otroci prepoved množično obidejo z uporabo lažnih računov, računov drugih oseb, VPN-jev, zasebnih brskalnih načinov ali manj reguliranih platform. Raziskovalci so ugotovili, da je preverjanje starosti pogosto omejeno na samoprijavo ali nalaganje selfija, kar je enostavno zaobiti.
Učinki na vsakodnevno življenje
Poročilo je pokazalo, da prepoved ni bistveno vplivala na druge dejavnosti mladih: šport, druženje, umetnost in udeležba na skupnostnih dogodkih so ostali na podobni ravni kot pred uvedbo prepovedi.
Tudi pogostost uporabe se ni bistveno spremenila – približno 58 odstotkov najstnikov družbena omrežja uporablja vsak dan, kar je skoraj enako kot pred prepovedjo.
Prepoved je del zakona Social Media Minimum Age Act, ki od desetih največjih platform zahteva, da preprečijo dostop mlajšim od 16 let. Če ne sprejmejo »razumnih ukrepov«, jim grozijo kazni do 33 milijonov avstralskih dolarjev. Do sredine januarja 2026 so podjetja ukinila približno 4,7 milijona računov, za katere so ocenila, da pripadajo otrokom. Kljub temu se je izkazalo, da mladi zlahka odpirajo nove račune.
Reakcija vlade
Avstralska vlada vztraja, da je prepoved kljub težavam pomembna, saj je »spremenila nacionalno razpravo« o tem, koliko družbenih omrežij je primerno za otroke. Poudarjajo, da nikoli niso pričakovali stoodstotne skladnosti – podobno kot pri zakonih o alkoholu.
Strokovnjaki opozarjajo na dostop do neurejenih vsebin, sovražnega govora, dezinformacij in vse pogostejših AI-generiranih posnetkov, ki lahko vključujejo nasilje ali spolne vsebine. Ameriško psihološko združenje opozarja, da so mladostniki manj kritični do AI-vsebin in ne prepoznajo manipulativnih namenov. UNICEF pa poroča o naraščajočih strahovih otrok glede zlorab, povezanih z »deepfake« tehnologijo.
Kaj pa Slovenija? Golobova koalicija je pred volitvami napovedovala omejevanje uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Regulacija naj bi zajela predvsem TikTok, Instagram in Snapchat, vendar napovedi ni uresničila; je pa tedanja vlada februarja potrdila zakonska izhodišča za prepoved.
Janševa vlada se s tem po naših informacijah letos ne bo ukvarjala, šolski minister Borut Rončević pa je omejitvam načeloma naklonjen.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da 9 odstotkov mladostnikov kaže znake problematične rabe družbenih omrežij.
Evropska komisija pravno podlago jeseni
Bruselj sicer preučuje možnost uvedbe starostne omejitve za dostop, potem ko se je za to odločilo oziroma je to napovedalo že več držav članic unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je zavzela za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij na ravni EU-ja. Stroka predlaga, da bi lahko do družbenih omrežij mladoletniki sami dostopali šele po dopolnjenem 13. letu starosti. Evropska komisija bo ustrezno pravno podlago predstavila jeseni. Kako točno naj bi bil omejen dostop do družbenih omrežij po 13. letu starosti, bi lahko po mnenju strokovnjakov prepustili državam članicam in bo odvisno od njihovih družbenih norm. Te bi lahko mejo postavile tudi pri višji starosti.
Tudi britanska vlada je 15. junija napovedala zakon, ki bi družbenim omrežjem prepovedal storitve za mlajše od 16 le; predlog naj bi po napovedih do božiča poslati v parlament, ukrepi pa naj bi začeli veljati prihodnjo pomlad.
