ZEG med drugim zahteva javno objavo kontinuiranih meritev temperature Save, z arhivskimi podatki od datuma veljavnosti novega OVS, ki bo omogočila neodvisen nadzor javnosti. Foto: Nuklearka elektrarna Krško
Zakaj je krška nuklearka zmanjšala moč šele po prijavi Evropski komisiji?
Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), nevladna okoljska organizacija že dalj časa opozarja na sporno razlago okoljevarstvenega soglasja (OVS), izdanega Nuklearni elektrarni Krško (NEK), januarja 2023 ob podaljšanju obratovalne dobe do leta 2043.
Jedro spora je 11. točka OVS, kot smo pisali tukaj, ki določa dva pogoja za temperaturo reke Save v točki popolnega premešanja:
- dnevna povprečna temperatura Save ne sme preseči 28 °C;
-reka se ne sme segreti za več kot 3 °C nad svojo naravno temperaturo.
Medtem ko je prva omejitev izrecno določena kot dnevno povprečje, druga tega ne določa.
Po mnenju ZEG zato predstavlja absolutno mejo segrevanja, ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa jo neutemeljeno razlaga kot dnevno povprečje in s tem dejansko rahlja pogoje iz okoljevarstvenega soglasja.
NEK javnosti ne omogoča sprotnega in arhivskega vpogleda v kontinuirane meritve temperature Save, zato neodvisno preverjanje spoštovanja pogojev OVS ni mogoče. Elektrarna tudi ni priznala morebitnih preteklih kršitev, so opozorili v sporočilu za javnost.
ZEG je zaradi ravnanja državnih organov vložil prijavo pri Evropski komisiji.
»Posebej pomenljivo je časovno zaporedje dogodkov. NEK je moč elektrarne zmanjšal šele po objavi informacije o prijavi Evropski komisiji, čeprav 13. točka OVS jasno določa, da je treba ob neizpolnjevanju temperaturnih pogojev po uporabi hladilnih stolpov zmanjšati proizvodnjo električne energije. Pred zmanjšanjem moči je vodstvo NEK opozarjalo, da bi takšen ukrep lahko privedel celo do zaustavitve elektrarne.«
Sočasno je predsednik uprave ELES Aleksander Mervar javno predlagal možnost izvzetja NEK iz okoljskih omejitev.
Po mnenju ZEG sta takšna sporočila ustvarjala vtis, da je izbira le med kršitvijo okoljevarstvenega soglasja in ustavitvijo elektrarne, čeprav OVS predvideva tretjo možnost – zmanjšanje moči obratovanja.
Temperaturne omejitve niso administrativna formalnost, temveč pomemben varovalni mehanizem za zaščito rečnega ekosistema. Še bolj zaskrbljujoče od samega pregrevanja reke Save pa je vprašanje delovanja nadzornih institucij.
V ZEG te dni v javnosti pogrešajo jasno strokovno stališče do te okoljsko - varnostne problematike. Če pristojni organi ne zagotavljajo spoštovanja okoljevarstvenega soglasja pri obstoječi jedrski elektrarni, se upravičeno postavlja med drugim tudi vprašanje, kako bodo zagotavljali izvajanje še zahtevnejših okoljskih pogojev pri morebitni gradnji in obratovanju občutno večjega drugega bloka nuklearke.
Prav zato primer NEK ni pomemben le zaradi reke Save, temveč tudi zaradi zaupanja javnosti v delovanje pravne države in sposobnosti države, da zagotovi učinkovito okoljsko varstvo pri prihodnjih velikih infrastrukturnih projektih.
ZEG med drugim zahteva javno objavo kontinuiranih meritev temperature Save, z arhivskimi podatki od datuma veljavnosti novega OVS, ki bo omogočila neodvisen nadzor javnosti.
Krška nuklearka zaradi vročinskega vala in okoljskih omejitev, povezanih s segrevanjem reke Save, od včeraj obratuje z zmanjšano, le 80‑odstotno močjo. Če se visoke temperature nadaljujejo, bo moč reaktorja še dodatno zmanjšana.
To ima neposredne finančne posledice za družbo GEN energija, ki je polovična lastnica nuklearke, pišejo Finance. Generalna direktorica Nada Drobne Popović pojasnjuje, da jih vsak dan zmanjšanega obratovanja stane vsaj 300 tisoč evrov, saj je GEN elektriko iz NEK že vnaprej prodal prek dolgoročnih pogodb, manjkajočo količino pa mora zdaj kupovati na borzah.
Tržne cene elektrike se trenutno gibljejo okoli 180 evrov za megavatno uro, kar je posledica razmer v evropski energetiki. Popovićeva dodaja, da so cene izjemno volatilne, zlasti v večernih konicah, ko lahko dosežejo 300 do 400 evrov. V takšnih obdobjih GEN po potrebi zažene Termoelektrarno Brestanica, vendar le, kadar so tržne cene višje od proizvodnih stroškov skupaj z ogljičnimi kuponi. Če so cene nižje, se bolj izplača uvoz elektrike po borznih cenah. Proizvodna cena elektrike v krški nuklearki ostaja približno 45 evrov na megavatno uro, kar zadostuje za pokrivanje vseh stroškov obratovanja in investicij.
Popovićeva opisuje tudi stanje na evropskih trgih: presežki električne energije nastajajo predvsem v Franciji, ki kljub izpadom nekaterih jedrskih enot ostaja največja izvoznica elektrike. Hidroenergijo v presežkih proizvajata Švedska in Danska, vetrno energijo pa Nizozemska ter države ob Severnem morju. GEN energija kupuje elektriko na borzah, kjer izvor energije ni razviden, vendar kupujejo izključno brezogljično energijo.
GEN po njenih besedah ne namerava spreminjati naložbene strategije. Pri projektu drugega bloka nuklearke ne pričakujejo tveganj, povezanih s segrevanjem Save, saj bo nova elektrarna zasnovana drugače in bo imela drugačen hladilni režim.
