Odvetnik Uroš Ilić domuje v razkošni hiši. Ob njej je uspel od občine kupiti tudi zemljišče. Foto: odilaw.com, uredništvo
Razkrivamo, kako je odvetnik Ilić prišel do poceni občinske parcele
Za kmetijsko zemljišče je znani odvetnik odštel 74 evrov na m2, sosednje kmetijsko zemljišče pa je bilo osem let prej prodano po dvakrat višji ceni.
Od piranske občine smo pridobili kupoprodajni pogodbi za po namenski rabi podobna sosednja zemljišča, ki jih je občina prodala v razmiku osmih let. Tista, ki so jih prodali odvetniku Urošu Iliću, so bila cenejša, kupil pa jih je na podlagi neposredne pogodbe. Zakaj v njegovem primeru občina ni izvedla javnega zbiranja ponudb ali javne dražbe, kar bi bilo z vidika preglednosti in maksimizacije iztržka občine gotovo bolje?
Pred nedavnim smo pisali o piranski 'trdnjavi' slovenskega odvetnika Uroša Ilića, ki svoje bogastvo povečuje tudi na račun oddajanja nepremičnin državi, odvetniška družba, v kateri ima 70-odstotni lastniški delež, pa bogato služi tudi z delom za Slovenske železnice. V članku o odvetnikovi primorski nepremičnini smo se med drugim spraševali, kako mu je uspelo priti do parcele pod hišo, ki je bila v občinski lasti.
Zdaj je jasno: od občine Piran smo dobili kupoprodajno pogodbo.
Občina Piran je torej parceli 81/1 in 82/3 (k.o. Piran) v skupni izmeri 222 m2 Iliću prodala aprila 2018, v času župana Petra Bossmana, in sicer na podlagi neposredne pogodbe, za kupnino 16.455,08 evrov (z 22-odstotnim davkom). Leta 2023 je Ilić ti parceli združil v eno, pri čemer sta bili prejšnji številki ukinjeni in je nastala parc. št. 81/5.
Ilić je torej leta 2018 za kvadratni meter omenjene parcele (kmetijsko zemljišče brez trajnih nasadov) odštel 74 evrov (z upoštevanim 22-odstotnim davkom).
Cenitev parcel (81/1 in 82/3: danes 81/5) je 2. marca 2018 (istega dne, ko je bil na ogledu) opravil Salko Pivać. Občina je namero o sklenitvi neposredne pogodbe o prodaji teh parcel objavila v dveh sklopih. Najprej je 13. marca 2018 objavila namero o prodaji parcele 82/3 v izmeri 97 m2, potem pa 30. marca 2018 še namero o prodaji parcele 81/1 v izmeri 125 m2.
Na občini Piran so povedali, da se za nakup omenjenih parcel, poleg Ilića ni zanimal nihče.
Kupoprodajno pogodbo je občina z Ilićem sklenila 25. aprila 2018.
Zanimivo je, da je sosednje in podobne parcele občina prodala Ilićevi sosedi že leta 2010, pri čemer je bila cena za kvadratni meter bistveno višja.
Občina Piran je tedaj parceli 84/4 in 82/2 (k.o. Piran) v skupni izmeri 298 m2 prodala 17. maja 2010, v času župana Tomaža Gantarja, in sicer za kupnino 47.676 evrov (z 20-odstotnim davkom). Leta 2019 sta bili ti dve parceli združeni v eno, pri čemer sta bili prejšnji številki ukinjeni in je nastala parc. št. 82/7.
Ilićeva soseda je torej leta 2010 za kvadratni meter omenjenih parcel (kmetijsko zemljišče brez trajnih nasadov) odštela 160 evrov (z upoštevanim 20-odstotnim davkom), kar je DVAKRAT VEČ, kot je za kvadratni meter odštel Ilić.
Da se je cena kmetijskega zemljišča v tem času (med letoma 2010 in 2018) tako močno znižala je nenavadno, saj se je povprečna cena tovrstnih zemljišč v Sloveniji po podatkih portala E-prostor samo med letoma 2015 in 2019 povečala z 1,41 evra/m2 na 1,56 evra/m2, kar predstavlja približno 11-odstotno rast. Ob tem je treba dodati, da je območje Pirana zaradi zelo omejene ponudbe zemljišč in pritiskov urbanizacije med najdražjimi območji v Sloveniji.
Glede cenilca Pivaća spomnimo, da so leta 2023 mediji poročali, da se je znašel v sodni preiskavi, povezani z oddajo dela portoroške plaže v 20-letni najem podjetju MK Group (preminulega Miodraga Kostića).
»NPU je nedvoumno ugotovil, da je bil cilj cenitve Pivaća, med katero so spreminjali ključne predpostavke, zagotoviti čim nižje najemnine,« je poročalo Delo.
Podjetje Architecta nepremičnine, ki ga lastniško obvladuje Pivać, je imelo do zdaj s piransko občino dobrih 185 tisoč evrov prometa.
Zakaj je bilo v primeru prodaje parcel 84/4 in 82/2 (zdaj 82/7) leta 2010 (označeno rumeno) javno zbiranje ponudb, v primeru prodaje parcel 81/1 in 82/3 (zdaj 81/5) (označeno rdeče), ki jih je kupil Ilić, pa sta bili leta 2018 objavljeni zgolj nameri o prodaji?
Na piranski občini so pojasnili, da je šlo za »prenizko« vrednosti:
»Parceli parc. št. 84/4 in 82/2 sta bili prodani po metodi javnega zbiranja ponudb, saj sta se prodajali kot celota v skupni vrednosti 39.729,36 eur (brez davka). Ker je bila ocenjena vrednost parcele št. 84/4, k. o. Piran 26.930,65 eur (brez davka), kar presega mejno vrednost 20.000,00 eur (brez davka) za prodajo po metodi sklenitve neposredne prodajne pogodbe, je bila za prodajo uporabljena metoda javnega zbiranja ponudb. Medtem, ko ocenjena vrednost tako parc. št. 81/1 (7337,08 evra brez davka), kot tudi parcele št. 82/3 (6.014 evrov brez davka), obe k. o. Piran ni presegla mejne vrednosti 20.000,00 eur (brez davka), zaradi česar sta bili prodani po metodi sklenitve neposredne prodajne pogodbe.«
Kakšna je razlika med namero o sklenitvi neposredne pogodbe o prodaji in prodaji z javnim zbiranjem ponudb? Kateri postopek je z vidika občine boljši v smislu, da je bolj pregleden in da lahko občina več iztrži ob prodaji zemljišč?
Javno zbiranje ponudb je odprt, tekmovalen in javni postopek in ga poleg javne dražbe občine za prodajo zemljišč uporabljajo največkrat. S tem se pritegne čim večje število ponudnikov in dosega čim višjo prodajno ceno.
Namera o sklenitvi neposredne pogodbe pa je izjemni postopek, pri katerem se občina o prodaji že vnaprej dogovarja s točno določenim kupcem. Občina mora sicer na svoji spletni strani javno objaviti namero o sklenitvi neposredne pogodbe, a če se ne javi nihče drug, občina sklene pogodbo s predvidenim kupcem po ocenjeni vrednosti.
Z vidika preglednosti (transparentnosti) in maksimizacije iztržka je zato javno zbiranje ponudb bistveno boljši postopek.
