Ruske hibridne operacije: Moskva ima po svetu 60.000 obveščevalcev

Evropske obveščevalne agencije so rekonstruirale sistem, ki ga Moskva v zadnjih letih uporablja za destabilizacijo kontinenta – obsežno hibridno kampanjo, ki združuje najcenejše in najdražje metode subverzije z namenom podkopavanja zahodne podpore Ukrajini in razbijanja evropske kohezije.

Obseg kampanje je potrdila tudi Poljska agencija za notranjo varnost (ABW), ki je sporočila, da je v zadnjih dveh letih izvedla več preiskav kot v celotnih prejšnjih treh desetletjih

Velikost ruskega aparata je dodatno opisal direktor nemške obveščevalne službe Martin Jager na Münchenski varnostni konferenci februarja letos: »Moskva danes razpolaga s 60.000 obveščevalci po vsem svetu, pri tem ne štejemo informatorjev,« je dejal.

V središču je model, ki so ga analitiki začeli imenovati enkratni agenti – amaterji, ki jih rekrutirajo prek oglasov na platformi Telegram, predvsem z ruskega in beloruskega govornega območja, pa tudi ukrajinskega.

Ekonomska logika je preprosta. »Izjemno je poceni, težko dokazljivo, doseg pa je lahko ogromen,« je povedal anonimni poljski varnostni uradnik za ameriški tednik The New Yorker.

Ilustrativen primer tega modela je požar v varšavskem nakupovalnem centru Marywilska 44 pred dvema letoma, ki je uničil skoraj 1.400 trgovin. Po letu dni preiskave je premier Donald Tusk objavil sklep, ki ni puščal prostora za razlage: »Vemo z gotovostjo, da so požar naročile ruske tajne službe.«

Poljska agencija ABW opozarja, da je Rusija od leta 2024 pospešeno gradila bolj zapleteno arhitekturo. Model enkratnih agentov dopolnjujejo tako imenovane saboterske celice, strukturirane po vzoru organiziranega kriminala, z jasno delitvijo vlog in prednostjo do nekdanjih vojakov, policistov ali plačancev iz paravojaških skupin, kot je Wagnerjeva skupina.

Raziskovalec Arkadiusz Nyzio, ki spremlja ruske operacije v Evropi, to evolucijo opisuje kot dopolnitev – enkratni agenti so testirali državno odpornost, medtem ko profesionalni saboterji prevzemajo zahtevnejše cilje. Ta razvoj je ilustrirala eksplozija na železniški progi Varšava–Lublin novembra 2025, v dogodku, ki ga je Tusk označil za »doslej neviden akt sabotaže«. 

Jeseni 2025 je prišlo tudi do vala kršitev zračnega prostora. Samo septembra je približno dvajset ruskih dronov vstopilo v poljski zračni prostor, trije ruski lovci MiG-31 pa so 12 minut kršili estonski zračni prostor, kar je spodbudilo obe vladi k začetku posvetovanj po 4. členu Severnoatlantske pogodbe.

Paralelno s fizičnimi napadi so potekale tudi operacije vpliva.

Pred predsedniškimi volitvami na Poljskem leta 2025 je minister za digitalne zadeve Krzysztof Gawkowski izjavil, da se vsako minuto zabeležijo incidenti, povezani s kritično infrastrukturo, in dodal, da se nobena druga država v EU ne sooča s primerljivim pritiskom.

Na platformi X je delovala mreža botov, beloruski državni radio je oddajal v poljščini in promoviral marginalnega proruskega kandidata; raziskovalna organizacija Alliance4Europe je prijavila številne propagandne kanale na TikToku, ki so bili vključeni v kampanjo, a je platforma ukrepala šele teden dni pred volitvami.

Po oceni opozicije je prav zaradi takšnih dejavnosti volilni rezultat delno ustrezal Rusiji.

Po raziskavah 86 odstotkov Poljakov vidi Rusijo kot grožnjo, kar je najvišja raven v regiji. Vendar ruska propaganda najde bolj plodno tla v vprašanjih, ki družbo delijo, zlasti glede stališč do ukrajinskih migrantov in financiranja vojne.

V Nemčiji na primer je bilo leta 2025 zabeleženih 320 sumljivih poskusov sabotaže.