Fotografija je simbolična. Foto: Canva
Te vsakodnevne navade lahko odločajo o tem, ali bomo v starosti zboleli za demenco
Navade, ki jih oblikujemo že v tridesetih in štiridesetih letih, lahko pomembno vplivajo na zdravje možganov v starosti. Ameriški nevrolog dr. David Perlmutter opozarja, da so gibanje, kakovosten spanec, zdrava prehrana in dobri medosebni odnosi ključni pri zmanjševanju tveganja za demenco.
Dr. David Perlmutter je v podkastu The Diary of a CEO poudaril, da bi morali za zdravje možganov skrbeti že dolgo pred pojavom prvih težav s spominom. O tem govori tudi iz osebnih izkušenj, saj je njegov oče, ugleden nevrokirurg, zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Čeprav je sam nevrolog, sprva ni prepoznal znakov bolezni pri lastnem očetu.
»Težko je gledati starša v takšnem stanju, ko se spominjaš, kakšen je bil nekoč. Ne želim, da bi morali drugi doživljati kaj podobnega,« je povedal.
Med najpomembnejšimi ukrepi za zaščito možganov izpostavlja redno telesno aktivnost. Gibanje izboljšuje prekrvavitev možganov in pomaga uravnavati krvni sladkor. Po podatkih raziskave, ki jo je navedel, so imeli telesno najaktivnejši posamezniki v srednjih letih približno 45 odstotkov manjše tveganje za demenco kot najmanj dejavni. Priporoča kombinacijo aerobne vadbe in vaj za moč.
Pomembna je tudi prehrana z manj dodanega sladkorja. Nevrolog opozarja predvsem na sladke pijače, saj lahko že kozarec pomarančnega soka vsebuje približno osem čajnih žličk sladkorja. Slabo presnovno zdravje in sladkorna bolezen sta namreč povezana z večjim tveganjem za kognitivni upad.
Posebno pozornost namenja kakovostnemu spancu, med katerim se utrjujejo spomini, možgani pa odstranjujejo odpadne snovi. Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na spomin, koncentracijo in splošno zdravje.
Prav tako opozarja na pomen družabnega življenja. Osamljenost je povezana z večjim tveganjem za upad miselnih sposobnosti, medtem ko prijateljstva, druženje in občutek pripadnosti pozitivno vplivajo na možgane.
Perlmutter odsvetuje tudi pretirano uživanje alkohola in poudarja pomen preventivnih pregledov ter rednega spremljanja krvnega tlaka in krvnega sladkorja.
Njegovo glavno sporočilo je, da za zdravje možganov ne smemo začeti skrbeti šele ob prvih znakih pozabljivosti. Čeprav demence ni vedno mogoče preprečiti, lahko z zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje oziroma odložimo njen razvoj.
»Genetika napolni pištolo, življenjski slog pa pritisne na sprožilec,« je sklenil nevrolog.