Največji porast smrti zaradi vročine je zabeležen v južni Evropi, kjer so v nekaterih delih Španije, Italije, Grčije in Bolgarije zabeležili do 120 dodatnih smrti na milijon prebivalcev v primerjavi z obdobjem med letoma 1991 in 2000. Evropsko povprečje znaša 52 dodatnih smrti na milijon prebivalcev.
Tudi Hrvaška na rdečem seznamu nevarnih regij; poglejte zakaj
Po najnovejšem poročilu Lancet Countdown Europe 2026 se je število smrti zaradi vročine povečalo v skoraj vseh (kar 99,6 odstotka) preučenih evropskih regijah. Največji porast je zabeležen v južni Evropi, kjer so v nekaterih delih Španije, Italije, Grčije in Bolgarije zabeležili do 120 dodatnih smrti na milijon prebivalcev v primerjavi z obdobjem med letoma 1991 in 2000. Evropsko povprečje znaša 52 dodatnih smrti na milijon prebivalcev.
V Avstriji je porast še posebej zaskrbljujoč na vzhodu države. Najbolj sta prizadeti vinogradniški in industrijski okrožji v Spodnji Avstriji ter severni in južni Gradiščanski, kjer se število žrtev vročine povečuje do 59 dodatnih smrti na milijon prebivalcev. V zahodnih delih države so razmere precej boljše, piše Heute.
Vzhodna Evropa prav tako beleži visoko izpostavljenost starejšega prebivalstva ekstremnim vročinskim valovom (v letu 2024 povprečno 34,5 dni vročinskih valov na osebo, starejšo od 65 let).
Hrvaška spada med države z visokim tveganjem glede vpliva vročine na smrtnost.
»Podnebne spremembe, ki jih povzročajo fosilna goriva, predstavljajo vse večjo grožnjo za vse več ljudi v Evropi,« je opozoril glavni avtor študije Joacim Rocklöv.
Poleg tega imajo vse več težav alergiki, saj se sezona cvetnega prahu začne en do dva tedna prej. Zaradi širjenja komarjev narašča tudi nevarnost tropskih bolezni; tveganje za dengo vročino se je povečalo za 297 odstotkov, vse bolj realne pa so tudi bolezni, kot sta malarija in vročina Zahodnega Nila.
Čeprav je delež obnovljivih virov energije v letu 2023 narasel na 21,5 odstotka, strokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da se še vedno namenjajo ogromna sredstva za subvencije fosilnim gorivom – samo v letu 2023 kar 444 milijard evrov.
Poleg tega velik del »zelene« energije prihaja iz biomase, katere izgorevanje povečuje smrtnost zaradi drobnih delcev v zraku. Avtorji študije jasno sporočajo: »Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo določile, kako varna bo Evropa jutri.« Brez odločnih in hitrih ukrepov ter dolgoročnega financiranja se bodo zdravstvene posledice podnebnih sprememb še naprej stopnjevale, so še poudarili.
