Tudi na Hrvaškem zločine delijo »na vaše« in »naše «

Z ustanovitvijo lastne države so Hrvati zapustili dolgo obdobje »podnajemništva«, ko so se stoletja potikali po tujih državah, kjer so bili manjšinski in neenakopravni narod, ter vstopili v zgodovino pod svojim imenom. Tudi v velikih vojnah in revolucijah niso rešili svojega narodnega vprašanja, bodisi zato, ker so bili majhni in so jih priključili večjim in močnejšim, bodisi zato, ker niso bili na pravi strani zgodovine in zato niso bili nagrajeni z lastno državo, piše Večernji list ob obletnici osamosvojitve.

Po eni vojni je bila Hrvaška iz Dunaja preseljena v Beograd, izpod oblasti Habsburžanov pod oblast Karađorđevićev; v drugi vojni so eksplodirale hrvaške frustracije, tako na račun Srbov kot na škodo Hrvatov, zato Hrvaška, z odgovornostjo ustaške države in zaslugami partizanskega boja, ni mogla dobiti več kot to, da je postala zvezna enota v komunistični Jugoslaviji.

Kaj se je zgodilo naprej, je lahko sporno le tistim, ki zločina ne imenujejo pravim imenom ali delijo zločine na »naše« in »vaše«, s čimer podaljšujejo vojno, ki je v Evropi že zdavnaj končana.

Hrvaška se je formalno osamosvojila 25. junija leta 1991. To je dan, ko je hrvaški sabor skupaj s Slovenijo razglasil neodvisnost od SFRJ. 19. maj leta 1991 je na referendumu o samostojnosti za neodvisnost glasovalo 78 % volivcev. 25. junij so nato razglasili samostojnosti, 15. januar leta 1992 pa je datum, ko je dosegla mednarodno priznanje Hrvaške.

Hrvati so se osvobodili Jugoslavije in si zgradili streho nad glavo. Združile so se mednarodne okoliščine, da je hrvaška država postala mogoča, z voljo naroda, da prevzamejo svojo usodo v svoje roke. Ko je narod prišel do besede, so se na prvih svobodnih volitvah izrekli za program hrvaške suverenosti, kar pomeni države, na drugem izrekanju, na referendumu, potrdili takšno odločitev, na tretjem izrekanju, v Domovinski vojni, pa so državo obranili in vstopili v novo zgodovino.

Ko je bila pot do državne samostojnosti ovirana, je narod podiral barikade ter obranil državo pred agresijo in okupacijo, nadaljuje časopis. Z Domovinsko vojno se je končala borba za svobodno in demokratično državo. Od takrat pa se postavlja vprašanje: kaj z državo?