Primerjava v hitrosti opremljanja doma med Slovenci in Hrvati je pokazala, da lahko Slovenci dom zaradi večje kupne moči opremijo hitreje. Foto: agencija Canonical
V čem so Slovenci boljši od Hrvatov
Čeprav so cene v Sloveniji nekoliko višje, si povprečni prebivalec Slovenije še vedno lahko opremi dom hitreje kot sosed: Hrvat mora za nakup iste »košarice« gospodinjskih aparatov oddelati skoraj cel delovni teden več kot Slovenec.
Analiza cen gospodinjskih aparatov v Sloveniji in Hrvaški kaže, da obe državi plačujeta skoraj enako, a Slovenci si opremljanje doma z osnovnimi gospodinjskimi aparati lahko privoščijo hitreje, zahvaljujoč plačam, ki so kljub vse manjši razliki še vedno višje.
Raziskava, izvedena na podlagi podatkov s platforme Shoptok.si, je primerjala cene enajstih najbolj priljubljenih gospodinjskih naprav iz osnovnega cenovnega razreda v Sloveniji in Hrvaški; od hladilnika, zamrzovalnika in pralnega stroja, pa vse do televizorja, cvrtnika na vroč zrak in kavnega aparata.
Rezultat je na prvi pogled skoraj identičen; skupna vrednost košarice za analizirane izdelke v Sloveniji znaša 3.700 evrov, na Hrvaškem pa 3.685 evrov.
Razlika zgolj 15 evrov je praktično zanemarljiva, čeprav se posamezne kategorije med seboj razlikujejo. Najpriljubljenejši model televizorja je na Hrvaškem dražji za okoli 50 evrov, sesalnik pa je cenejši za 40 evrov, zamrzovalnik pa je dražji za približno 28 evrov.
Ko pogledamo podrobnejšo strukturo košarice po kategorijah, se pojavi zanimiv vzorec. Hrvaška je cenejša v večini kategorij; pomivalni stroj, pralni stroj, vgrajena pečica, kuhalna plošča, sesalnik, cvrtnik na vroč zrak in kavni aparat so ugodnejši kot v Sloveniji. Slovenija pa beleži nižje cene le v štirih kategorijah: televizorju, mikrovalovni pečici, zamrzovalniku in hladilniku, pri čemer je razlika pri hladilniku skoraj simbolična.
Ta vzorec najverjetneje odraža razlike v distribucijskih kanalih, konkurenci znotraj posameznih segmentov in cenovni politiki posameznih blagovnih znamk na različnih trgih, a skupni imenovalec ostaja enak.
Skupna razlika zgolj 15 evrov pove, da se meje, vsaj ko gre za gospodinjske aparate, ne splača več prestopati zaradi nižje cene.
Vendar se te cenovne razlike na koncu medsebojno izničijo, saj prava razlika tiči v plačah. Po najnovejših podatkih povprečna neto plača v Sloveniji znaša 1.654 evrov, na Hrvaškem pa 1.511 evrov. Razlika okoli 143 evrov nominalno ne zveni dramatično, a ko te številke apliciramo na omenjeno analizo, postane slika jasnejša.
Povprečni slovenski kupec mora za isti nabor najbolj priljubljenih aparatov odložiti 2,24 plače, hrvaški pa 2,44.
Ko to prevedemo v delovne ure, se izkaže, da bo Slovenec za košarico gospodinjskih aparatov oddelal okoli 358 ur, Hrvat pa okoli 390, kar je razlika 32 ur, skoraj cel delovni teden več.
